"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve, 9. 12. 2019, 9. december 2019
Glavni rezultati
Svetu za zunanje zadeve je prvič predsedoval Josep Borrell, ki je od 1. decembra 2019 novi visoki predstavnik EU.
Aktualne zadeve
Ministri in ministrice so razpravljali o najnovejšem dogajanju v zvezi z memorandumom o soglasju med Turčijo in Libijo o razmejitvi pomorskih jurisdikcij ter o varnostnem in vojaškem sodelovanju, izrazili pa so tudi svoje pomisleke glede dokumenta. Svet je poleg tega opozoril na politične razmere v Libiji, zlasti na berlinski proces, katerega cilj je najti trajno rešitev za razmere v državi.
Ministrice in ministri so govorili o Ukrajini glede na srečanje normandijske četverice, ki se danes odvija v Parizu. Izmenjali so tudi mnenja o razmerah v Iranu po nedavnem srečanju Skupne komisije za skupni celoviti načrt ukrepanja, pa tudi o nedavnih protestih v državi. Visoki predstavnik je poročal o razmerah v Boliviji, Hongkongu in Moldaviji.
Zunanji ministri in ministrice so razpravljali o odnosih med EU in Afriko v okviru priprav na ministrsko srečanje in vrh EU-Afriška unija (AU), ki bosta naslednje leto. Obravnavana vprašanja bodo prispevala k razpravi o novi celoviti strategiji za Afriko.
Jasno je, da strategija o Afriki ni mogoča brez Afrike. Zanjo se morajo počutiti odgovorni tudi Evropejci, v prvi vrsti pa Afričani. Povezati se moramo z našimi afriškimi partnerji, pri čemer sem zunanje ministrice in ministre pozval k celovitemu sodelovanju.
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet je obravnaval politične, gospodarske, varnostne in demografske vidike odnosov. Dotaknil se je tudi pomembnih medsektorskih vprašanj, na primer podnebnih sprememb in digitalizacije.
Ministri in ministrice so poudarili, da bo leto 2020 ključno leto za odnose med Afriko in Evropsko unijo. Naslednji vrh bo pomemben mejnik za posodobitev in okrepitev partnerstva EU z Afriko.
Svet je pred svetovnim dnevom človekovih pravic, ki je 10. decembra, obravnaval varstvo in spodbujanje človekovih pravic po svetu.
Zunanje ministrice in ministri so ocenili delo EU na področju človekovih pravic, instrumente, ki so ji na voljo, in njene prednostne naloge v prihodnjih mesecih. Ponovno so potrdili tudi vodilno vlogo EU pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic po vsem svetu.
Svet je razpravljal o tem, kako bi lahko izboljšali orodja EU za človekove pravice, visoki predstavnik pa je napovedal začetek priprav v zvezi z morebitnim horizontalnim režimom sankcij za obravnavanje hudih kršitev človekovih pravic.
Ministri in ministrice so se poleg tega osredotočili na krčenje prostora za civilno družbo in zatiranje zagovornikov človekovih pravic marsikje po svetu. V zvezi s tem je bil sprožen nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo (2020–2024), v katerem bodo določeni cilji in prednostne naloge EU za naslednjih pet let.
Ministrice in ministri so razpravljali še o enakosti spolov in pravicah žensk glede na 25. obletnico pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje.
Prihodnje delo: prednostne naloge in učinkovitejše sodelovanje
Ministri in ministrice za zunanje zadeve so med kosilom neformalno razpravljali o delovnih metodah Sveta za zunanje zadeve. Novi visoki predstavnik je pojasnil, kako sam gleda na svoje prednostne naloge, pa tudi kako lahko EU učinkoviteje sodeluje, da bi dosegla operativne rezultate.