"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Dva tedna po sprejetju sankcij EU v zvezi z zadevo Navalni je Svet sklenil, da uvede omejevalne ukrepe proti enajstim posameznikom in štirim subjektom, odgovornim za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic na Kitajskem, v Severni Koreji, Libiji, Južnem Sudanu, Eritreji in Rusiji.
Sankcije so usmerjene v zelo hude kršitve in zlorabe človekovih pravic, ne glede na kraj, kjer so bile storjene. Vsi omejevalni ukrepi Evropske unije so v skladu z mednarodnim pravom, zanje veljajo najvišji standardi pravne države.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet je tudi sklenil, da ukrepa proti enajstim posameznikom, odgovornim za vojaški udar, ki je bil izveden 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi, ter za posledično vojaško in policijsko represijo nad miroljubnimi protestniki.
Svet je ocenil odnose med EU in Turčijo na podlagi skupnega poročila visokega predstavnika in Komisije, pripravljenega pred videozasedanjem Evropskega sveta 25. in 26. marca.
Ministri so na splošno menili, da je poročilo dobra podlaga za razprave v Evropskem svetu.
Visoki predstavnik je v povzetku razprave poudaril, da so bili od sklepov Evropskega sveta decembra 2020 zaznani pozitivni signali s strani turškega vodstva. Čeprav so bili sprejeti ukrepi za umiritev razmer v vzhodnem Sredozemlju, je proces še vedno nestabilen, in je zato treba nadaljevati prizadevanja za umiritev razmer.
Ministri so se strinjali, da je pomembno ohraniti zagon in ga utrditi, pa tudi ohranitivse možnosti, ki so na voljo, če bo to potrebno zaradi razvoja dogodkov.
Južno sosedstvo
Udeleženci seje Sveta so nato izmenjali mnenja o južnem sosedstvu.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba zagotoviti močnejše, tesnejše in učinkovitejše partnerstvo ter da mora EU sodelovati s svojimi partnerji pri reševanju skupnih problemov, kot so: covid-19, konflikti, migracije, podnebne spremembe in terorizem.
Ministri so se še posebej posvetili vprašanju, kako izvajati skupno sporočilo o prenovljenem partnerstvu za južno sosedstvo z dne 9. februarja 2021 in zagotoviti njegovo izvajanje. V svojih prispevkih so obravnavali različne vidike, kot so: spodbujanje reform, sodelovanje s civilno družbo, izkoriščanje potenciala zelenega in digitalnega prehoda itd.
Sklepi Sveta o južnem sosedstvu bodo sprejeti na naslednji seji Sveta za zunanje zadeve.
Videokonferenca z visoko komisarko ZN za človekove pravice Michelle Bachelet
Ministri so imeli priložnost izmenjave mnenj z visoko komisarko Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet o stanju človekovih pravic po svetu in nedavnem razvoju dogodkov na tem področju.
Na tej videokonferenci se je začel tudi strateški dialog med EU in visoko komisarko, nova pobuda iz strategije za krepitev prispevka EU k multilateralizmu, ki temelji na pravilih.
Aktualne zadeve
Svet se je seznanil z razmerami v Mjanmaru, ki se po vojaškem udaru 1. februarja 2021 še naprej slabšajo. Visoki predstavnik Borrell je med poročanjem ministrom poudaril, da bo EU še naprej usmerjala svoje diplomatsko delo v smeri umiritve razmer in si prizadevala za ponovno vzpostavitev demokracije in legitimne civilne vlade.
Ministri so bili nato obveščeni o Zahodnem Balkanu, predvsem o nedavnih in prihodnjih dogodkih, kot so stabilizacijsko-pridružitveni sveti in nedavni obisk posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslava Lajčáka v tej regiji.
Na seji Sveta je potekala tudi kratka razprava o Rusiji, v kateri so ministri potrdili, da je pet vodilnih načel še vedno zelo relevantnih in da bo v okviru teh načel EU odklanjala, omejevala ali spodbujala svoje sodelovanje z Rusijo, kot bo primerno glede na razmere. Voditelji EU bodo o odnosih z Rusijo razpravljali na videozasedanju 25. in 26. marca.
Visoki predstavnik je ministrom poročal o pridružitvenem svetu EU-Gruzija, ki je potekal 16. marca, in o prizadevanjih EU za mediacijo, ki so bila v zadnjih tednih izvedena z namenom, da bi premagali politično krizo v tej državi. Visoki predstavnik je ponovno poudaril, da morajo vsi voditelji gruzijskih političnih strank postaviti v ospredje interese Gruzijcev, sprejeti potrebne kompromise in pozornost nameniti drugim nujnim vprašanjem, kot so pandemija covida-19, gospodarsko okrevanje in nacionalna varnost Gruzije.
Potekale so tudi razprave v zvezi z Venezuelo, v luči nedavnih dogodkov, kot sta izgon vodje delegacije EU v Venezueli iz te države in dejstvo, da je EU venezuelskega veleposlanika v EU razglasila za nezaželeno osebo. V razpravi je bilo poudarjeno, da sta stabilizacija in ponovna demokratizacija države možna, vendar so za to potrebna stalna prizadevanja.
Nazadnje je visoki predstavnik ministre seznanil z razmerami v Etiopiji in dnevnimi poročili o množičnih kršitvah človekovih pravic, ki prihajajo iz te države. EU bo še naprej povečevala pritisk za omogočanje dostopa humanitarne pomoči, začetek neodvisnih preiskav o kršitvah človekovih pravic in umik eritrejskih čet. Visoki predstavnik je poudaril, da je EU pripravljena aktivirati vse svoje zunanjepolitične instrumente proti odgovornim za kršitve človekovih pravic in da je finskega zunanjega ministra Pekko Haavista pooblastil, da opravi že drugo misijo v tej regiji.
Razno
Svet je sprejel sklep o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta.
Sankcije so usmerjene v zelo hude kršitve in zlorabe človekovih pravic, ne glede na kraj, kjer so bile storjene. Vsi omejevalni ukrepi Evropske unije so v skladu z mednarodnim pravom, zanje veljajo najvišji standardi pravne države.
