"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o varnostnih razmerah v Evropi.
Svet je obsodil krepitev ruske vojaške prisotnosti okoli Ukrajine, vse pogostejše kršitve premirja in provokacije separatistov, ki jih podpira Rusija, v vzhodni Ukrajini. Obsodil je tudi dejanja, zrežirane dogodke in manipuliranje z informacijami, ki naj bi služili kot pretveza za vojaško zaostrovanje v Ukrajini.
Poleg tega je pohvalil Ukrajino za obvladanost spričo ustrahovanja in kršitev sporazumov iz Minska in mednarodnega prava.
Med razpravo so imeli ministri in ministrice priložnost, da si neformalno izmenjajo mnenja z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Ponovno so potrdili enotnost, odločenost in solidarnost EU z Ukrajino.
Rusija je ustvarila največjo grožnjo miru in stabilnosti v Evropi po drugi svetovni vojni. Predsednika Putina pozivamo, naj spoštuje mednarodno pravo in sporazume iz Minska. Od ruskega vodstva je odvisno, kako bo videti v očeh mednarodne skupnosti in kako se bo zapisalo v zgodovino.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet je sprejel vrsto ukrepov za okrepitev odpornosti Ukrajine. Sprejel je sklep o zagotovitvi 1,2 milijarde EUR makrofinančne pomoči in sklenil, da se zagotovi podpora za poklicno vojaško izobraževanje v Ukrajini v okviru Evropskega mirovnega instrumenta. EU bo v državo napotila misijo strokovnjakov in tako povečala tudi podporo za boj proti kibernetskim napadom in dezinformacijam.
Veleposlaništva in diplomatske misije EU ter delegacija EU v Ukrajini bodo z manjšimi izjemami ostali odprti in v celoti operativni.
Visoki predstavnik je tudi pojasnil, da bo imela vsaka agresija proti Ukrajini resne posledice za Belorusijo, če bi bil napad izveden z njenega ozemlja ali v sodelovanju z njo.
Svet je razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini ter o tem, kako ohraniti suverenost, ozemeljsko celovitost in enotnost države.
Svet je pozval politične voditelje države, naj prevzamejo odgovornost za ohranitev ustave, zagotovijo, da bodo državne institucije dobile nazaj vse pristojnosti, in obravnavajo vsa odprta vprašanja.
V Evropi ni prostora za razdeljeno Bosno in Hercegovino, tisti, ki delajo v tej smeri, pa delajo veliko napako. Svojim prebivalcem odrekajo uspešno evropsko perspektivo in življenje.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Ministrice in ministri so izrazili popolno podporo posebnemu predstavniku EU v Bosni in Hercegovini Johannu Sattlerju, operaciji EUFOR Althea in visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino Christianu Schmidtu. EU in ZDA si prizadevata olajšati politični dialog, da bi dosegli dogovor o ustavni in volilni reformi, vključno z omejeno ustavno spremembo, ki bi lahko izboljšala zmožnost delovanja federacije.
EU je še naprej pripravljena uporabiti vse razpoložljive instrumente, če bodo razmere to zahtevale, vključno s finančno pomočjo EU in – v skrajnem primeru – omejevalnimi ukrepi.
Dialog ostaja prioriteta, da se izvedejo potrebne reforme pred prihajajočimi volitvami.
Podnebna diplomacija
Svet je izmenjal mnenja o podnebni diplomaciji in odobril sklepe o tej zadevi.
Ministrice in ministri EU za zunanje zadeve so se s kolegicami in kolegi iz zalivskih držav sestali na 26. zasedanju skupnega sveta EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu.
EU je največja vlagateljica v Zalivu in druga največja trgovinska partnerica regije. Ministri in ministrice so se strinjali, da je čas za tesnejše sodelovanje pri zelenem prehodu, razvojnem sodelovanju in humanitarnem ukrepanju. Razpravljali so tudi o Jemnu.