Ukrajina
EU in njene države članice enotno in neomajno podpirajo Ukrajino. Pristopna pogajanja z Ukrajino so se uradno začela junija 2024. EU in Ukrajina sodelujeta tudi v okviru vzhodnega partnerstva.
Širitev
Prošnja za članstvo v EU
Ukrajina je 28. februarja 2022 zaprosila za članstvo v EU.
Evropska komisija je 17. junija 2022 izdala mnenje o prošnji za članstvo v EU.
Evropski svet je 23. junija 2022 Ukrajini podelil status kandidatke. Evropsko komisijo je pozval, naj Svetu poroča o izpolnjevanju pogojev, določenih v mnenju Komisije o prošnji za članstvo.
Pristopna pogajanja
Evropska komisija je novembra 2023 objavila priporočilo za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. Voditelji in voditeljice EU so se decembra 2023 odločili, da bodo začeli pristopna pogajanja z Ukrajino, in pozvali Svet, naj sprejme pogajalski okvir, ko bodo sprejeti ustrezni ukrepi iz poročila Komisije z dne 8. novembra 2023.
Svet je v skladu z revidirano metodologijo širitve 21. junija 2024 odobril pogajalski okvir, štiri dni pozneje pa je EU na prvi medvladni konferenci z Ukrajino začela pristopna pogajanja s to državo.
- Poročilo o Ukrajini (Evropska komisija, 8. november 2023)
- Sklepi Evropskega sveta, 14. in 15. december 2023
- EU začela pristopna pogajanja z Ukrajino (sporočilo za javnost, 25. junij 2024)
Srečanja pristopne konference
Pristopna pogajanja se odvijajo v okviru medvladnih konferenc (pogosto imenovanih tudi „pristopne konference“) med ministri in ministricami ter veleposlaniki in veleposlanicami držav članic EU ter državo kandidatko. Pogajanja zajemajo sklop skupnih pravic in prava („pravni red EU“) ter so razdeljena na različna poglavja ali sklope poglavij, ki zajemajo različna področja politike. Pristopne konference lahko potekajo na ravni ministrov in ministric ali njihovih namestnikov in namestnic.
Prva medvladna konferenca med EU in Ukrajino je bila 25. junija 2024, na njej pa so se uradno začela pogajanja o članstvu.
Na drugi pristopni konferenci EU-Ukrajina 15. junija 2026 sta strani začeli pogajanja o sklopu 1, tj. sklopu o „temeljnih prvinah“. Ta sklop zajema delovanje demokratičnih institucij, reformo javne uprave in gospodarska merila ter vključuje z naslednja pogajalska poglavja:
- poglavje 23 – sodstvo in temeljne pravice
- poglavje 24 – pravica, svoboda in varnost
- poglavje 5 – javna naročila
- poglavje 18 – statistika
- poglavje 32 – finančni nadzor
EU je na konferenci določila vmesna merila za sklop 1 ter za poglavji 23 in 24, ki jih je treba izpolniti, preden se lahko nadaljujejo pogajanja o tem sklopu. EU je določila tudi merila za začasno zaprtje poglavij 5, 18 in 32.
Voditelji in voditeljice EU so na zasedanjih Evropskega sveta pred drugo pristopno konferenco večkrat pozvali Svet, naj nemudoma odpre pogajalske sklope, začenši s sklopom temeljnih prvin, v skladu z metodologijo širitve in pristopom, ki temelji na dosežkih.
Letni pregled napredka
Svet vsako leto oceni napredek, ki so ga posamezne države kandidatke in partnerice EU, vključno z Ukrajino, dosegle na svoji evropski poti.
Dansko predsedstvo Sveta je 16. decembra 2025 objavilo sklepe, ki jih je politično podprlo 26 držav članic EU.
Obsežna ruska invazija na Ukrajino
EU in njene države članice odločno obsojajo neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini.
EU odločno podpira Ukrajino in njeno prebivalstvo ter bo politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu zagotavljala tako dolgo in s tako intenziteto, kot bo potrebno. Ukrepi EU v podporo Ukrajini vključujejo:
- gospodarsko pomoč
- vojaško podporo
- humanitarno pomoč in civilno zaščito
- sprejem beguncev in begunk
- preiskovanje in pregon vojnih zločinov
- zaščito otrok
EU je v odziv na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in nezakonito priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson sprejela tako številne sankcije kot še nikoli prej.
Ukrepi so zasnovani tako, da bi oslabili gospodarsko bazo Rusije, ji onemogočili dostop do kritičnih tehnologij in trgov ter znatno zmanjšali njeno zmožnost za vojskovanje.
Vzhodno partnerstvo
Pridružitveni sporazum
Pridružitveni sporazum je najpomembnejše orodje v okviru vzhodnega partnerstva za zbliževanje Ukrajine in EU. Spodbuja:
- tesnejše politične stike
- močnejše gospodarske vezi
- spoštovanje skupnih vrednot
Gospodarski del sporazuma obsega poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje. Veljati je začel 1. septembra 2017, vendar sta se EU in Ukrajina dogovorili, da ga bosta pregledali 30. junija 2025.
Nadgrajeno poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje je začelo veljati 29. oktobra 2025. Z njim se dodatno krepijo trgovinski tokovi ob upoštevanju občutljivosti nekaterih kmetijskih sektorjev EU, prispeva pa tudi k postopnemu vključevanju Ukrajine v enotni trg EU s podpiranjem te države pri usklajevanju s standardi EU.
Pridružitveni svet
Pridružitveni svet je glavni organ, ki je bil ustanovljen s pridružitvenim sporazumom med EU in Ukrajino za spremljanje in nadzor izvajanja sporazuma.
Deseta seja Pridružitvenega sveta EU-Ukrajina je bila 9. aprila 2025. EU in Ukrajina sta izmenjali mnenja o razmerah glede na vojaško agresijo Rusije ter se dotaknili širših svetovnih in regionalnih vprašanj. Razpravljali sta tudi o izvajanju pridružitvenega sporazuma od začetka obsežne invazije Rusije, obnovi Ukrajine in reformah v njej ter finančni pomoči EU.
Liberalizacija vizumskega režima
Sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu z Ukrajino sta začela veljati leta 2008. Istega leta se je začel dialog o vizumih.
Svet je 11. maja 2017 sprejel uredbo o liberalizaciji vizumskega režima za državljane in državljanke Ukrajine, ki potujejo v EU in nameravajo tam ostati do 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
Mobilno gostovanje
Ukrajina je bila 1. januarja 2026 vključena v shemo EU „gostovanje kot doma“. To pomeni, da lahko Ukrajinci in Ukrajinke v EU ter državljani in državljanke EU v Ukrajini zdaj opravljajo klice, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke brez dodatnih stroškov.
Pred začetkom veljavnosti te odločitve je od aprila 2022 veljal prostovoljni sporazum med EU in ukrajinskimi telekomunikacijskimi operaterji, da bi Evropejcem in Evropejkam ter Ukrajincem in Ukrajinkam zagotovili cenovno dostopne in poceni klice, sporočila in podatke.
Srečanja na vrhu med EU in Ukrajino
24. vrh EU-Ukrajina, 3. februar 2023
Vrh je potekal v Kijevu in je bil prvi vrh od začetka ruske agresije in odkar je Ukrajina postala država kandidatka za članstvo v EU.
Voditelji in voditeljice EU in Ukrajine so na vrhu razpravljali o:
- evropski poti Ukrajine in njenem pristopnem procesu
- odzivu EU na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini
- pobudah Ukrajine za pravičen mir in odgovornost
- sodelovanju pri vprašanjih obnove in pomoči ter na področju energije in povezljivosti
- svetovni prehranski varnosti
Zadnja posodobitev: 15. junij 2026