"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, pred tem pa je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Dmitru Kulebi, ki je svoje sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšim dogajanjem na terenu in najnujnejšimi potrebami Ukrajine, zlasti kar zadeva sisteme zračne obrambe in energetsko infrastrukturo.
V razpravi, ki je sledila, so številni ministrice in ministri obsodili ruske raketne napade na civiliste in nedavni napad na otroško bolnišnico v Kijevu.
Svet se je nato osredotočil na vojaško podporo EU Ukrajini, pri tem pa razpravljal tudi o tem, da je treba sprostiti podporo EU iz Evropskega mirovnega instrumenta. V zvezi z uporabo nepričakovanih dobičkov, ki izhajajo iz imobiliziranih ruskih sredstev, je visoki predstavnik ministre in ministrice EU seznanil s pripravami na prvo nakazilo v višini 1,4 milijarde EUR, ki naj bi bilo izvedeno v začetku avgusta in bo uporabljeno za financiranje nakupa prednostne vojaške opreme (zračna obramba, artilerijski sistemi in strelivo) ter javna naročila ukrajinske obrambne industrije.
Nato je Svet razpravljal o naslednjih korakih po nedavnem mirovnem vrhu v Švici. V zvezi s tem je visoki predstavnik poudaril, da si mora EU bolj prizadevati, da bi k sodelovanju pritegnila svetovne partnerje z vsega sveta, in da je formula Zelenskega za mir še vedno edini mirovni načrt, ki ga podpira EU.
Vojno zagovarja zgolj Putin, ki razdelitev in predajo Ukrajine vidi kot predpogoj za kakršne koli pogovore in premirje. To vsak dan znova sporoča s tisočerimi izstrelki, droni, jadralnimi bombami in novimi vojaškimi ofenzivami. Ko govorimo o strani, ki razpihuje to vojno, moramo zato govoriti o Putinu in ne o Evropski uniji.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Nazadnje je visoki predstavnik napovedal, da bosta neformalni srečanji ministrov za obrambo in zunanje zadeve, predvideni za konec avgusta, v Bruslju.
Evropska investicijska banka
Ministrice in ministri EU za zunanje zadeve so imeli med kosilom neformalen pogovor s predsednico Evropske investicijske banke Nadio Calviño.
Pozdravili so vse večjo vlogo EIB v varnostni in obrambni industriji, izrazili željo po še večji vlogi in pozvali k zagotovitvi kratkoročne podpore Ukrajini. Pozdravili so tudi okrepljeno podporo skupine EIB ukrajinskemu energetskemu sistemu in podjetjem.
Predsednica EIB je tudi potrdila zavezo EIB, da bo prispevala k finančni stabilnosti na Zahodnem bregu in podprla program reform Palestinske uprave v skladu s podporo Komisije.
Razmere na Bližnjem vzhodu
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, pri čemer se je osredotočil na razmere na terenu, vključno s humanitarnimi razmerami v Gazi in položajem talcev.
Svetu sta poročala posebni predstavnik EU za človekove pravice Olof Skoog in posebni predstavnik za bližnjevzhodni mirovni proces Sven Koopmans.
Po skoraj desetih mesecih oziroma 290 dneh se vojna v Gazi nadaljuje in priča smo novim prisilnim evakuacijam izčrpanih civilistov. V Gazi je več kot 17 000 sirot. In humanitarni dostop, ki je bil vedno težaven, je zdaj nemogoč.
Praktično vsi v Gazi so odvisni od pomoči. 96 % prebivalstva Gaze trpi zaradi akutnega pomanjkanja hrane. Ne glede na to, kako obračamo besede, je to grozljivo, nevzdržno, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi to ustavili. Zavoljo naše človečnosti.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Visoki predstavnik je dodal, da pozitivnega izida pogajanj o premirju in izpustitvi talcev žal ni na vidiku.
Ministrice in ministri so med razpravo razpravljali o tveganju regionalnega zaostrovanja razmer in najnovejšem svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča. Razpravljali so tudi o tem, kako bi lahko sodelovanje z arabskimi in drugimi partnerji nadgradili v smiseln proces, ki bi pripeljal do rešitve dveh držav.
Svet je razpravljal tudi o tem, kako bi bilo najbolje okrepiti podporo EU Palestinski upravi, da bi preprečili njen zlom, saj je to v interesu Palestincev in Izraelcev. V zvezi s tem je Komisija ministrice in ministre EU seznanila s politično in finančno pomočjo EU Palestinski upravi v obliki obsežnega večletnega podpornega svežnja, ki bo podpiral reformni program Palestinske uprave.
Svet se je na koncu seznanil s trenutnimi pripravami na sejo Pridružitvenega sveta EU-Izrael.
Aktualne zadeve
Pod to točko je Svet izmenjal mnenja o digitalni diplomaciji, in sicer na podlagi nedavnega poročila ESZD in Komisije o napredku.
Sklepi Sveta in druge odločitve
Svet je odobril sklepe o začetku dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Armenijo.
Poleg tega je zaradi vztrajnega delovanja Ruske federacije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, do 31. januarja 2025 podaljšal omejevalne ukrepe EU ter štiri posameznike in dva subjekta uvrstil na seznam zaradi hudih kršitev človekovih pravic, vključno z mučenjem ter sistematičnim in vsesplošnim spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola.
