"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ministri in ministrice EU so pred strateško razpravo o tej zadevi na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta izmenjali mnenja o posledicah razširjene EU za varnost.
Ministri in ministrice so v razpravi preučili priložnosti in izzive širitve za varnost EU, vključno s tem, kako lahko države kandidatke in potencialne kandidatke prispevajo h krepitvi varnosti in obrambe EU.
Širitev je že desetletja najuspešnejše orodje zunanje politike EU. [...] Več držav kandidatk že zdaj znatno prispeva k naši varnosti. Ukrajina je seveda prva obrambna linija Evrope proti ruski agresiji. Moldavija in naše partnerice z Zahodnega Balkana prispevajo k misijam in operacijam EU.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Ministri in ministrice so se osredotočili na področja zunanjega, varnostnega in obrambnega sodelovanja, ki jih je treba prednostno obravnavati, ter na to, kako lahko pristopni proces dodatno podpre regionalno stabilnost, normalizacijo in dobre sosedske odnose.
Ministri in ministrice so se dogovorili o poglobitvi varnostnega in obrambnega sodelovanja z državami kandidatkami na podlagi njihovega napredka in usklajenosti z EU. Potrdili so tudi pomen strateškega komuniciranja o pozitivnih vidikih širitve.
Vojna agresija Rusije proti Ukrajini ter stopnjevanje hibridne kampanje proti EU in državam članicam
Zunanji ministri in ministrice EU so razpravljali o vojni agresiji Rusije proti Ukrajini in stopnjevanju hibridne kampanje proti EU in njenim državam članicam, pred tem pa opravili neformalno izmenjavo mnenj z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho.
Ministri in ministrice so danes podprli premirje v zvezi z napadi na energetsko infrastrukturo med Ukrajino in Rusijo, če ga bo Moskva spoštovala. Vendar premirje nima učinka, če ga spoštuje le ena stran. Jasno je, da zdaj ni čas za zmanjšanje pritiska na Moskvo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Največ pozornosti je bilo v ministrski razpravi namenjene odzivu EU na okrepljeno hibridno dejavnost Rusije ter podpori za Ukrajino in pritisku na Rusijo.
Kar zadeva pritisk na Rusijo, je Svet sprejel doslej največji sveženj uvrstitev na seznam, ki je usmerjen proti skoraj 1 600 posameznikom in subjektom v ruskem vojaškoindustrijskem kompleksu, ter 77 dodatnih uvrstitev na seznam proti tistim, ki so vpleteni v nezakonite t. i. „volitve“ v rusko državno dumo, ki so potekale septembra 2026 na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine.
Visoka predstavnica je dejala, da se bo pritisk na Rusijo ohranil s še več sankcijami – tudi z 22. svežnjem omejevalnih ukrepov –, izvrševanjem sankcij, ukrepi proti floti v senci, pripisovanjem odgovornosti za hibridne napade in skupnim odzivom nanje ter boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov.
Svet je razpravljal tudi o tem, da si je treba prizadevati za hitro izvajanje prepovedi vstopa za nekdanje ruske borce, ter o možnosti omejitve gibanja ruskih diplomatov in zmanjšanja števila ruskih turističnih vizumov.
Kar zadeva naš skupni odziv, potrebujemo mehanizem za posvetovanje in hitro ukrepanje. Zato bomo v okviru evropske varnostne strategije predlagali izredni varnostni protokol, ki mora vključevati sklop orodij za odzivanje, ki so pripravljena za uporabo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Visoka predstavnica je v zvezi s podporo Ukrajini pozdravila odločitev te države, da sprejme potrebne zakone, ki bodo omogočili začetek pogajanj o dveh dodatnih širitvenih sklopih. Svet je razpravljal tudi o finančni vrzeli Ukrajine za leto 2027 in o tem, da morajo imeti države članice EU vodilno vlogo pri podpiranju potreb te države po financiranju.
Ministri in ministrice EU so razpravljali tudi o preprečitvi vrnitve ruskih in beloruskih športnikov in športnic na mednarodna športna tekmovanja pod rusko ali belorusko zastavo ter morebitnih ukrepih EU proti tistim, ki uničujejo ukrajinsko kulturno dediščino.
Svet je razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, pri čemer se je osredotočil na najnovejše dogodke v Iranu in zalivski regiji, zlasti na vprašanje svobode plovbe, ter na Izrael in Palestino.
Iran in Zaliv
Svet je obravnaval vse večje napetosti v Zalivu in Rdečem morju, vključno z napadi na Saudovo Arabijo ter oviranjem pomorske varnosti in svobode plovbe, zlasti v Hormuški ožini in ožini Bab el Mandab. Ministri in ministrice so skupaj obsodili nedavni napad hutijevcev na letališče v Riadu in poudarili, kako pomembno je umiriti razmere, ohraniti diplomatsko sodelovanje z regionalnimi partnerji in nadaljevati diplomatska prizadevanja za izid pogajanj.
Poudarili so tudi, da je treba ponovno vzpostaviti svobodo plovbe v skladu z mednarodnim pravom, tudi z operacijami EU za pomorsko varnost, zlasti EUNAVFOR ASPIDES, in razpravljali o potrebi po okrepitvi njenih zmogljivosti. V zvezi s tem je več ministrov in ministric pozdravilo zavezo pod vodstvom EU „brez pristojbin/brez plovnin“, da bi zaščitili mednarodne plovne poti ter se zoperstavili nezakonitim, enostranskim pristojbinam, plovninam ali omejitvam, ki ovirajo svobodo plovbe.
Ohranjanje odprtosti Rdečega morja je v strateškem interesu Evrope. Mednarodne vode, arterije našega gospodarstva, morajo ostati odprte za vse, ne le za tiste, ki lahko plačajo.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Ministri in ministrice EU so razpravljali tudi o vse slabših razmerah v Jemnu, pri čemer so poudarili, kako pomembno je podpreti mednarodno priznano jemensko vlado, pospešiti prizadevanja za politično rešitev ter obravnavati resne humanitarne potrebe v Jemnu in državah Afriškega roga.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o razmerah v Izraelu in Palestini pred bližajočim se volilnim ciklom v regiji. V zvezi s tem so ministri in ministrice obžalovali preložitev palestinskih parlamentarnih volitev in poudarili, kako pomembno je sodelovanje s Palestinsko upravo za zagotovitev izvedbe volitev v bližnji prihodnosti. Razpravljali so tudi o razvoju odnosov med EU in Izraelom v okviru prihajajočih izraelskih volitev.
EU je še naprej pripravljena podpreti ta proces, tudi prek svoje misije za opazovanje volitev. Palestinske institucije po 20 letih brez parlamentarnih volitev potrebujejo ponovno legitimnost.
Kaja Kallas, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednica Sveta za zunanje zadeve
Svet je razpravljal tudi širše o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu. Ministri in ministrice so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi težkih humanitarnih razmer v Gazi in poudarili, da je potreben hiter, varen in neoviran dostop obsežne humanitarne pomoči kot nujen pogoj za napredek pri izvajanju celovitega mirovnega načrta. Razpravljali so tudi o vse slabših razmerah na Zahodnem bregu, vključno s širitvijo naselbin in nasiljem naseljencev.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o razmerah v Libanonu in ponovno poudarili, da EU podpira suverenost in ozemeljsko celovitost te države. Pozdravili so vzpostavitev podporne misije EU v Libanonu (EUSM Libanon) na podlagi sklepa Sveta, da bi okrepila libanonske oborožene sile in notranje varnostne sile ter podprla stabilnosti v državi.
Svet se je v okviru aktualnih zadev dotaknil razmer v Gruziji in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi demokratičnega nazadovanja države, položaja opozicijskih strank in izvajanja zakonodaje o tujih agentih. Podrobnejša razprava o Gruziji naj bi potekala na seji Sveta za zunanje zadeve januarja 2027.
Belgija in Nizozemska sta pod točko „Razno“ nagovorili ministre in ministrice v zvezi z Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS), in sicer glede na omejevalne ukrepe, ki so jih ZDA nedavno napovedale v zvezi z MKS ter njegovimi sodniki in sodnicami.
Nizozemska je izpostavila tudi vprašanje omejevalnih ukrepov EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.
Francija je v okviru nedavno sprejetih trgovinskih omejitev za francoski uvoz izpostavila Alžirijo.
Ciper je ministrom in ministricam poročal o memorandumu o soglasju, ki sta ga 10. julija podpisali Turčija in separatistična entiteta na zasedenih območjih Republike Ciper, za gradnjo podmorskega plinovoda za zemeljski plin.
Druge odločitve
Svet je uvedel omejevalne ukrepe proti dodatnim trem posameznikom in štirim subjektom, odgovornim za podporo programom Demokratične ljudske republike Koreje za orožje za množično uničevanje in kršenje sankcij ZN.
Svet je sklenil podaljšati mandat reforme varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) do 31. oktobra 2028.
Ob robu seje
Ministri in ministrice EU so imeli pred začetkom seje Sveta za zunanje zadeve neformalni zajtrk, na katerem so razpravljali o boju proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter o strateških komunikacijskih kampanjah.
Gradivo za seje
Pripravljalni dokumenti
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
