"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Madžarsko predsedstvo je predstavilo prednostne naloge svojega mandata od 1. julija do 31. decembra 2024.
Madžarsko predsedstvo je za svojo polovico leta določilo naslednje splošne prednostne naloge:
novi evropski dogovor o konkurenčnosti
krepitev evropske obrambne politike
dosledna širitvena politika, ki temelji na dosežkih
zajezitev nezakonitih migracij
oblikovanje prihodnosti kohezijske politike
kmetijska politika EU, osredotočena na kmeta
obravnavanje demografskih izzivov
Kar zadeva Svet za splošne zadeve, bo predsedstvo med drugim nadaljevalo delo v zvezi z izvajanjem strateške agende, pravno državo, preglednostjo in integriteto, demokratično odpornostjo, prihodnostjo Evrope, širitvijo, bojem proti antisemitizmu in negovanjem judovskega življenja, odnosi med EU in Združenim kraljestvom, odnosi med EU in Švico ter pridružitvenima sporazumoma z Andoro in San Marinom.
Ena od ključnih prednostnih nalog madžarskega predsedstva je izvajanje uravnotežene in verodostojne širitvene politike, ki temelji na dosežkih. Prizadevamo si dati nov zagon integracijskemu procesu Zahodnega Balkana, pri čemer priznavamo, da EU brez njegove vključitve ni popolna. Pričakujemo, da bomo dosegli oprijemljiv napredek pri pristopu teh držav kandidatk k EU ter poglobili sodelovanje v okviru bližnjega vrha EU-Zahodni Balkan in Evropske politične skupnosti.
Ministri in ministrice so v okviru letnega dialoga Sveta o pravni državi in na podlagi poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2024 razpravljali o splošnem razvoju dogodkov v EU na področju pravne države.
Razprava je zajemala štiri področja, povezana s pravno državo: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, pluralnost in svobodo medijev ter druge institucionalne zadeve v zvezi z sistemom zavor in ravnovesij.
Ministri in ministrice so med razpravo pozdravili dober splošni napredek pri izpolnjevanju priporočil Komisije ter vključitev držav kandidatk v letošnje poročilo. Ponovno so izrazili podporo temu postopku kot koristnemu orodju za usmerjanje nacionalnih reform ter menili, da je pomembno nadaljevati dialog ob doslednem spoštovanju načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic.
Svet naj bi na novembrski seji Sveta za splošne zadeve razpravljal o posameznih državah s posebnim poudarkom na razvoju dogodkov na Malti, Nizozemskem, v Avstriji in na Poljskem.
Ministri in ministrice so izmenjali tudi mnenja o splošnem trendu na področju stanja pravne države v Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Seje so se udeležili ministri in ministrice iz zadevnih držav.
Pravna država ima kot temeljni pogoj za članstvo v EU osrednjo vlogo v širitvenem procesu. Kot najnaprednejše države kandidatke v pristopnem procesu, pa tudi, kar zadeva njihovo raven pripravljenosti na področju pravne države, so bile letos Albanija, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija prvič vključene v poročilo Komisije o stanju pravne države.
Ministri in ministrice so glede na navedeno s temi državami kandidatkami opravili splošno izmenjavo mnenj o vprašanjih pravne države, in sicer na podlagi horizontalnega poglavja poročila Komisije za leto 2024. Pohvalili so celovite reforme, ki so jih te štiri države kandidatke izvedle ali začele izvajati za krepitev pravne države, in jih spodbudili, naj si ob pripravi na članstvo v EU še naprej prizadevajo za reforme.
Razprava je bila osredotočena izključno na splošne trende na področju pravne države, po njej pa ni bilo nobenih uradnih sklepov. Razprave o pravni državi v posameznih državah kandidatkah bodo še naprej potekale v okviru širitvenega procesa.
Svet je priprave na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 17. in 18. oktobra 2024, začel z razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda.
Voditelji in voditeljice EU bodo na oktobrskem zasedanju obravnavali vojno agresijo Rusije v Ukrajini in razmere na Bližnjem vzhodu. Opravili bodo tudi prvo izmenjavo mnenj o poročilu Maria Draghija o „prihodnosti evropske konkurenčnosti“. Med drugimi mogočimi temami so migracije ter varnost in obramba.
Evropski svet bo pozvan, naj v okviru evropskega semestra 2024 potrdi integrirana specifična priporočila za države.
Voditelji in voditeljice se bodo pod točko „Razno“ seznanili s pripravami na zasedanje COP29 o podnebnih spremembah in zasedanje COP16 o biotski raznovrstnosti. Glede na dogajanje bodo morda obravnavali tudi posamezna zunanjepolitična vprašanja, vključno z razvojem dogodkov v Gruziji in Moldaviji.
