"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (energija), 25. oktober 2022
Glavni rezultati
Direktiva o energijski učinkovitosti stavb
Ministri in ministrice EU za energijo so sprejeli splošni pristop glede predloga, s katerim se določajo nove zahteve za energijsko učinkovitost stavb. Glavni cilji revidirane direktive so, da bi morale biti vse nove stavbe do leta 2030 brezemisijske, obstoječe stavbe pa bi bilo treba do leta 2050 preoblikovati v brezemisijske stavbe.
Stavbni sektor je ključnega pomena za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050. Na podlagi danes doseženega dogovora pa bodo poleg tega tudi prebivalci deležni znatnih prihrankov energije. Boljše in energijsko učinkovitejše stavbe bodo izboljšale kakovost življenja prebivalcev, hkrati pa znižale njihove račune za energijo in ublažile energijsko revščino.
Jozef Síkela, češki minister za industrijo in trgovino
Revizija direktive o energijski učinkovitosti stavb je del svežnja ukrepov „Pripravljeni na 55“, katerega namen je uskladiti zakonodajo EU s ciljem doseganja podnebno nevtralne EU do leta 2050 in njenim ciljem zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Predlog je zlasti pomemben, ker gre stavbam na ravni Unije pripisati 40 % porabljene energije ter 36 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo.
Pripravljeni na 55: okolju prijaznejše stavbe v EU (Infografika)
Sveženj o plinu
Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o svežnju o plinu, ki vključuje predlog direktive in predlog uredbe o skupnih pravilih notranjega trga obnovljivih plinov, zemeljskega plina in vodika.
Cilj razprave je bil zagotoviti nadaljnje politične smernice za delo Sveta v zvezi z najbolj perečimi temami, kot so razvoj trgov vodika, čezmejne tarife in tarifni popusti ter primešavanje. Razpravljali so o različnih modelih ločevanja v podporo razvoju učinkovitega notranjega trga z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini ter vodikom, zlasti o prihodnjem regulativnem okviru za vodik in njegovem postopnem uvajanju. Ministri in ministrice so na splošno podprli ločevanje in prožen časovni okvir za vzpostavitev trgov vodika. Številni so podprli replikacijo modela neodvisnega operaterja prenosnega sistema s trgov plina na trg vodika. Potrebno bo več dela glede ravni čezmejnih tarif za vodikova omrežja in možnosti za razlikovanje tarifnih popustov med obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini. Nekateri so podprli upoštevanje nizkoogljičnega vodika pri doseganju naših ciljev.
Kar zadeva raven obveznega primešavanja vodika v sistem zemeljskega plina, se ministri in ministrice zavzemajo za to, da se ta ohrani v okviru dvostranskih sporazumov. Razpravljali so tudi o tem, ali bi bilo treba znižati obvezno najvišjo raven primešavanja ali pa naj bo ta prostovoljna. Izmenjali so tudi mnenja o tem, ali naj se izvajanje najvišje ravni primešavanja odloži.
Sveženj o plinu je del svežnja ukrepov „Pripravljeni na 55“, katerih cilj je doseči, da bo EU podnebno nevtralna do leta 2050. V nasprotju z nedavnimi uredbami o energij, sprejetimi zaradi izrednih razmer, ki vsebujejo kratkoročne ukrepe, se ta predlog osredotoča na srednje- do dolgoročne rešitve.
Komisija je ministrom in ministricam predstavila predlog uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene, ki je bil sprejet 18. oktobra 2022.
Ministri in ministrice so nato izmenjali mnenja o predlogu ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 21. oktobra 2022, ter delovnega dokumenta Komisije o možnostih politike za ublažitev učinka cen zemeljskega plina na račune za električno energijo, da bi zagotovili politične smernice za delo Sveta. Na splošno so pozdravili glavna načela predloga ter poudarili potrebo po hitrih in usklajenih prizadevanjih na evropski ravni v duhu solidarnosti. Strinjali so se, da morajo kakršni koli sprejeti ukrepi prispevati k zagotavljanju zanesljivosti oskrbe ter privesti do nižjih cen energije za gospodinjstva in podjetja po vsej EU, obenem pa spodbujati zmanjšanje povpraševanja in ohraniti celovitost enotnega trga ter podpirati prizadevanja za dosego cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.
Litva je pod točko „Razno“ ministre in ministrice seznanila s pomenom zagotavljanja jedrske varnosti v beloruski jedrski elektrarni Ostrovec v skladu s stopnjami varnosti, ki jih priznava EU.
Komisija je zagotovila informacije o razmerah v energetskem sektorju v Ukrajini in Moldaviji po nedavnih ruskih uničujočih napadih. Ministri in ministrice so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer, ponovno izrazili podporo Ukrajini ter potrdili, zlasti ob sedanji energetski krizi, svojo zavezanost okrepitvi tekočega sodelovanja z Ukrajino in Moldavijo na področju energije.
Stavbni sektor je ključnega pomena za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050. Na podlagi danes doseženega dogovora pa bodo poleg tega tudi prebivalci deležni znatnih prihrankov energije. Boljše in energijsko učinkovitejše stavbe bodo izboljšale kakovost življenja prebivalcev, hkrati pa znižale njihove račune za energijo in ublažile energijsko revščino.
