"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet se je dogovoril o pogajalskem mandatu (splošni pristop) za osnutek uredbe o smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).
Cilj predloga je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visokokakovostno vseevropsko prometno omrežje, ki bo zagotavljalo trajnostno povezljivost po vsej EU brez fizičnih prekinitev, ozkih grl ali manjkajočih povezav. S predlogom se razvoj omrežja TEN-T usklajuje s podnebnimi cilji in cilji trajnostnega razvoja EU, in sicer s spodbujanjem multimodalnega prometa, krepitvijo odpornosti omrežja TEN-T in izboljšanjem učinkovitosti njegovih orodij za upravljanje. V besedilu so določeni jasni roki za dokončanje omrežja TEN-T. Jedrno omrežje bi moralo biti dokončano do leta 2030, novo dodano razširjeno jedrno omrežje do leta 2040 in celovito omrežje do leta 2050.
Razvoj dobrega prometnega omrežja po vsej Evropi je ključnega pomena. Ne le za hitro in zanesljivo gibanje naših državljanov in državljank, temveč tudi za nadaljnji razvoj naših podjetij in njihovo polno izkoriščanje potenciala notranjega trga.
Martin Kupka, češki minister za promet
V revidirani zakonodaji se posebna pozornost namenja tudi novi strukturi upravljanja politike TEN-T in multimodalnosti z določitvijo ambicioznih ciljev, zlasti za razvoj železniške infrastrukture, kar naj bi pripomoglo k večji konkurenčnosti železniškega prometa na prometnem trgu. Poleg tega se v besedilu splošnega pristopa poziva k postopnemu prehodu na standardno evropsko tirno širino v jedrnem in razširjenem omrežju TEN-T.
V odziv na vpliv ruske vojne agresije proti Ukrajini se z revidiranimi pravili prizadeva tudi za boljšo povezljivost Ukrajine in Republike Moldavije z EU prek evropskih prometnih koridorjev.
Ministri in ministrice so v razpravi soglasno podprli cilje in pristop iz predloga predsedstva. Strinjali so se, da so predlagane smernice o razvoju vseevropskega prometnega omrežja ključni instrument prometne politike EU. Poudarili so, da bi morala ta politika spodbujati trajnosten in učinkovitejši prevoz ljudi in blaga ter hkrati krepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU. Kljub različnim ambicijam, prednostnim nalogam in pristopom so potrdili svojo zavezanost razvoju skladne, povezane in visokokakovostne prometne infrastrukture po vsej EU.
Svet je odobril sklepe o sedanjem razvoju prometa po celinskih plovnih poteh (program NAIADES III).
Promet po celinskih plovnih poteh je trajnosten, energetsko učinkovit in varen način prevoza, ki povzroča manj zastojev in ima lahko znatno vlogo pri prizadevanjih EU za razogljičenje prometnega sistema. V sklepih Sveta se zato ponovno potrjuje pozitiven prispevek prometa po celinskih plovnih poteh ter poudarja, da je treba v celoti in trajnostno razviti njegov potencial. Ob upoštevanju močnega vpliva podnebnih sprememb na promet po celinskih plovnih poteh sektor potrebuje ukrepe za pospešitev in spodbujanje obnavljanja flote, zagotovitev ustreznih naložb v infrastrukturo, povečanje njegove privlačnosti za delavce v prometu in pomoč pri njegovem prilagajanju digitalnemu razvoju. V zvezi s tem se v sklepih Sveta države članice spodbujajo, naj pripravijo in izvajajo dolgoročne strategije ter nadgradijo nacionalne podporne sheme za doseganje ciljev akcijskega načrta NAIADES III iz sporočila Komisije z dne 25. junija 2021 z naslovom „NAIADES III: Spodbujanje prevoza po evropskih celinskih plovnih poteh, ki bo kos izzivom prihodnosti“.
Predsedstvo in Komisija sta ministrom in ministricam pod točko „Razno“ poročala o prometnih odnosih z Ukrajino po razpravi na seji Sveta za promet 5. junija 2022 o tem, kako najbolje uskladiti odziv EU na rusko vojno agresijo. Od tega srečanja so bili na evropski ravni izvedeni različni ukrepi. Vzpostavljeni so bili na primer „solidarnostni pasovi“, da bi optimizirali dobavne verige in nadzor med Ukrajino in EU, vzpostavili nove prometne poti ter preprečili ozka grla. Od maja je bilo iz Ukrajine prek solidarnostnih pasov EU izvoženih približno 18 milijonov ton žita in oljnic. Poleg tega je bil sklenjen sporazum o začasni liberalizaciji nekaterih cestnih prevozov blaga med EU ter Ukrajino in Moldavijo. Ministri in ministrice so v celoti podprli vse navedene pobude in ukrepe, obenem pa so na kratko razpravljali o različnih dodatnih možnostih za odpravo ovir in najboljše izvajanje zavez za soočanje z izzivi, ki jih prinaša vojna v Ukrajini.
Francoska, belgijska, luksemburška, nizozemska in portugalska delegacija so predstavile skupen dokument o krepitvi trajnostnosti in pravičnosti letalskega sektorja.
Poleg tega je Komisija ministre in ministrice obvestila o trendih na področju varnosti v cestnem prometu in o okrepljenih prizadevanjih za doseganje ciljev na področju varnosti v cestnem prometu, saj se je število potrdil za voznike iz tretjih držav močno povečalo.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Predsedstvo je ministre in ministrice dodatno seznanilo tudi z izidom srečanja skupine predstavnikov držav o povezani, kooperativni in avtomatizirani mobilnosti (CCAM), ki je potekalo 29. novembra 2022 v Pragi.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo tudi o trenutnem stanju trenutnih zakonodajnih zadev:
predlagani sklep o izvajanju priglasitve zahtev za poravnavo v okviru sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA) za operaterje zrakoplovov s sedežem v EU; pogajanja z Evropskim parlamentom so se pravkar zaključila in sklep bo kmalu objavljen
predlagana uredba o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni promet (ReFuelEU za letalstvo), o kateri pogajanja z Evropskim parlamentom dobro napredujejo in bi se lahko zaključila na prihodnjem trialogu 8. decembra 2022
predlagana uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (AFIR), o kateri naj bi 13. decembra 2022 potekal drugi trialog z Evropskim parlamentom
predlagana uredba o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu (pobuda FuelEU za pomorstvo), o kateri potekajo pogajanja z Evropskim parlamentom, drugi trialog pa je predviden za 8. december 2022
direktiva o izboljšanju zahtev glede stabilnosti potniških ladij ro-ro, za katero je za 6. december 2022 predviden prvi in najverjetneje zaključni trialog z Evropskim parlamentom
Razvoj dobrega prometnega omrežja po vsej Evropi je ključnega pomena. Ne le za hitro in zanesljivo gibanje naših državljanov in državljank, temveč tudi za nadaljnji razvoj naših podjetij in njihovo polno izkoriščanje potenciala notranjega trga.
