"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije), 6. december 2022
Glavni rezultati
Akt o umetni inteligenci
Svet se je dogovoril o pogajalskem mandatu („splošni pristop“) glede predloga za uredbo o harmoniziranih pravilih o umetni inteligenci, t. i. akt o umetni inteligenci.
Osnutek uredbe je ključni element digitalne preobrazbe in politike EU za spodbujanje razvoja in uvajanja zaupanja vredne, varne in zakonite umetne inteligence na evropski ravni, ki spoštuje temeljne pravice.
Ta predlog določa enoten horizontalni pravni okvir za umetno inteligenco, katerega cilj je zagotoviti, da sistemi umetne inteligence, ki so dani na trg EU in se uporabljajo v Evropski uniji, tudi s strani ponudnikov, ki niso iz EU, spoštujejo vrednote Unije in obstoječo zakonodajo o temeljnih pravicah. Njegov cilj je tudi zagotoviti pravno varnost, da bi olajšali naložbe in inovacije na področju umetne inteligence ter izboljšali upravljanje in učinkovito izvrševanje obstoječe zakonodaje o temeljnih pravicah in varnostnih zahtevah, ki se uporabljajo za sisteme umetne inteligence.
Umetna inteligenca je bistvenega pomena za našo prihodnost. Danes smo dosegli občutljivo ravnovesje, ki bo spodbudilo inovacije in uporabo tehnologije umetne inteligence po vsej Evropi. Z vsemi prednostmi, ki jih prinaša, na eni strani in polnim spoštovanjem temeljnih pravic naših državljanov na drugi strani.
Ivan Bartoš, češki podpredsednik vlade, pristojen za digitalizacijo, in minister za regionalni razvoj
Ministri in ministrice so med razpravo soglasno podprli cilje in pristop iz predloga predsedstva kot uravnoteženega kompromisa, v katerem so bili upoštevani ključni pomisleki držav članic, hkrati pa je bilo ohranjeno občutljivo ravnovesje med varstvom temeljnih pravic in spodbujanjem uvajanja tehnologije umetne inteligence.
Ministri in ministrice so poudarili, da je to zelo inovativna in pomembna zadeva, ki bi lahko spodbudila razvoj in uporabo varne in zakonite umetne inteligence na enotnem trgu s strani zasebnih in javnih akterjev. Ministri in ministrice so se tudi strinjali, da bi lahko zakonodajni predlog, ki je prvi tovrstni na svetu, določil svetovni standard za regulacijo umetne inteligence v drugih jurisdikcijah in bi lahko spodbujal evropski pristop k regulaciji na področju tehnologije na svetovnem prizorišču.
Sprejetje splošnega pristopa bo Svetu omogočilo, da začne pogajanja z Evropskim parlamentom („trialogi“), ko bo slednji sprejel svoje stališče, da bi dosegel dogovor o predlagani uredbi.
Svet se je dogovoril o pogajalskem mandatu („splošni pristop“) glede predloga uredbe o okviru za evropsko digitalno identiteto (eID). S predlaganim novim okvirom, ki je še en ključni del digitalne preobrazbe EU, se spreminja uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu iz leta 2014 (uredba o elektronski identifikaciji), ki je postavila temelje sistema za varen dostop do storitev ter za opravljanje spletnih in čezmejnih transakcij v EU.
Digitalne tehnologije nam lahko olajšajo življenje. Prepričan sem, da je evropska denarnica za digitalno identiteto nepogrešljiva za naše državljane in podjetja. Opazimo velik napredek pri tem, kako ljudje uporabljajo podatke o svoji identiteti in poverilnice v vsakodnevnih stikih z javnimi in zasebnimi subjekti ter kako uporabljajo digitalne storitve. Pri tem pa ves čas ohranjajo strog nadzor nad svojimi podatki.
Ivan Bartoš, češki podpredsednik vlade, pristojen za digitalizacijo, in minister za regionalni razvoj
Namen revidirane uredbe je zagotoviti univerzalen dostop ljudem in podjetjem do varne in zaupanja vredne elektronske identifikacije in avtentikacije z osebno digitalno denarnico na mobilnem telefonu (evropska denarnica za digitalno identiteto). Ta denarnica bi morala biti priznana v javnem sektorju EU, pa tudi s strani ponudnikov storitev v zasebnem sektorju, ki zahtevajo močno avtentikacijo uporabnikov, in s strani velikih spletnih platform. Predlog vzpostavlja tudi pravni okvir za izmenjavo identifikacijskih atributov in informacij. Zagotavlja nadzor uporabnikov in varstvo podatkov ter ciljno izmenjavo podatkov o identiteti, omejeno na potrebe posamezne zahtevane storitve.
Ministri in ministrice so med razpravo soglasno podprli cilje in pristop iz predloga predsedstva kot uravnoteženega kompromisa, v katerem so bili upoštevani ključni pomisleki držav članic, hkrati pa je bilo ohranjeno občutljivo ravnovesje med potrebo po varnih transakcijah in možnostjo državljanov, da ohranijo nadzor nad svojimi podatki.
Ministri in ministrice so poudarili, da bi lahko digitalne tehnologije precej olajšale življenje in da bi bila denarnica za digitalno identiteto nepogrešljiva za državljane in podjetja po vsej Evropi. Poudarili so velik napredek pri tem, kako ljudje uporabljajo svojo identiteto in poverilnice v vsakodnevnih stikih z javnimi in zasebnimi subjekti ter kako uporabljajo digitalne storitve, in se strinjali, da je ta specifična zadeva ključnega pomena za digitalno preobrazbo EU.
Sprejetje splošnega pristopa bo Svetu omogočilo, da začne pogajanja z Evropskim parlamentom („trialogi“), ko bo slednji sprejel svoje stališče, da bi dosegel dogovor o predlagani uredbi.
Svet se je seznanil z napredkom v zvezi s predlogom uredbe o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo.
Glavna cilja tega predloga sta zagotovitev pravične porazdelitve vrednosti podatkov med akterji v podatkovnem gospodarstvu ter spodbujanje dostopa do podatkov in njihove uporabe. To je horizontalni zakonodajni akt, ki bi ga bilo treba kmalu dopolniti z dopolnilno zakonodajo za posamezne sektorje. Ta zakonodajni predlog je zato pomemben korak v razvoju evropskega podatkovnega gospodarstva.
Ministri in ministrice so podprli glavne cilje predloga in se seznanili s poročilom o napredku. Na podlagi znatnega napredka v zvezi s tem predlogom, doseženega med češkim predsedovanjem, se bo delo v Svetu nadaljevalo med švedskim predsedovanjem.
Svet se je seznanil z napredkom v zvezi s predlogom uredbe o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za proizvode z digitalnimi elementi (akt o kibernetski odpornosti).
Glavni cilj tega predloga je določiti horizontalne zahteve glede kibernetske varnosti za proizvode z digitalnimi elementi, ki se prodajajo na notranjem trgu Unije. Predlog predstavlja znatno izboljšanje pri zagotavljanju kibernetske varnosti proizvodov strojne in programske opreme v celotni dobavni verigi in v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
Ministri in ministrice so podprli glavne cilje predloga in se seznanili s poročilom o napredku. Na podlagi napredka, doseženega med češkim predsedovanjem, se bo delo v Svetu nadaljevalo med švedskim predsedovanjem.
Ministri in ministrice so med neformalnim kosilom razpravljali o mednarodnem sodelovanju na digitalnem področju.
Ob priznavanju, da je treba okrepiti strateško sodelovanje EU s tretjimi državami na področju novih in nastajajočih tehnologij v digitalnem sektorju, so razpravljali o regijah ali skupinah tretjih držav, na katere bi se morala osredotočiti EU, da bi povečala svojo odprto strateško avtonomijo. Takšne pobude bi lahko na primer vključevale okrepljeno sodelovanje z ZDA, indijsko-pacifiško regijo, Afriko, Latinsko Ameriko in Karibi.
Svet je na podlagi usmerjevalnega dopisa predsedstva opravil orientacijsko razpravo o digitalnih spretnostih za digitalno desetletje. Razpravi se je prek videokonference pridružila Valerija Ionan, namestnica ukrajinskega ministra za digitalno preobrazbo.
Ministri in ministrice so se strinjali, da če želi EU zagotoviti, da bo digitalna preobrazba koristila celotni družbi, je ključnega pomena, da nihče ne bo zapostavljen in brez pravih digitalnih spretnosti. Opozorili so, da je bilo na ravni EU sprejetih več pomembnih ukrepov in pobud, vključno z določitvijo skupnih ambicioznih ciljev EU v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi v programu politike za digitalno desetletje do leta 2030 „Pot v digitalno desetletje“, ki je bil dogovorjen in sprejet med češkim predsedovanjem. Vendar so ministri in ministrice priznali, da je treba v zvezi s tem storiti še več.
Glede na ključni pomen osnovnih znanj in spretnosti med delovno aktivnim prebivalstvom in potrebo po okrepitvi prizadevanj EU za zagotovitev razpoložljivosti potrebnih znanj in spretnosti, da se omogoči nemotena digitalna preobrazba, so ministri in ministrice razpravljali o dodatnih ukrepih izpopolnjevanja, ki bi jih bilo mogoče predvideti, s posebnim poudarkom na ukrepih izpopolnjevanja, ki bi lahko bili še posebej koristni za MSP.
Ministri in ministrice so preučili možne načine, kako lahko združimo moči, da bi nadgradili najboljše prakse in dobre izkušnje, ugotovljene v državah članicah, ter povečali število strokovnjakov za IKT in število strokovnjakov v različnih sektorjih z naprednimi digitalnimi spretnostmi. Poleg tega so ministri in ministrice izmenjali mnenja o ukrepih, ki bi jih lahko predvideli, da bi ključnim industrijskim ekosistemom in zlasti malim in srednjim podjetjem pomagali pritegniti digitalne talente po vsej Evropi.
Komisija je pod točko „Razno“ ob navzočnosti Valerije Ionan, namestnice ukrajinskega ministra za digitalno preobrazbo, ministre in ministrice seznanila s tehnično podporo EU Ukrajini na področju telekomunikacij.
Komisija je predložila najnovejše informacije o podaljšanju brezplačnega gostovanja ali gostovanja po znižani ceni za ukrajinske begunce, ki so v EU, in o usklajevanju dostave telekomunikacijske/digitalne opreme v Ukrajino. Najnovejša pobuda („Laptops4Ukraine“) se je začela 1. decembra, njen cilj pa je zbrati in zagotoviti prenosne računalnike, pametne telefone in tablične računalnike ter se odzvati na temeljne potrebe šol, bolnišnic in javnih uprav v ukrajinskih regijah, ki jih je vojna najbolj prizadela.
Poleg tega je predsedstvo ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju v zvezi z zakonodajnimi predlogi v obravnavi in eno nezakonodajno pobudo.
Kar zadeva uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (e-zasebnost), je predsedstvo ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju v Svetu in tekočih pogajanjih z Evropskim parlamentom o tej zadevi.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo tudi z nedavnim dogovorom o Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje, ki naj bi bila podpisana na zasedanju Evropskega sveta 15. decembra.
Komisija je ministrom in ministricam poročala tudi o stanju mednarodnih pobud na digitalnih področjih s poudarkom na svetih za trgovino in tehnologijo ter digitalnih partnerstvih.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo tudi z izidi virtualnega strokovnega srečanja na visoki ravni o upravljanju in izvrševanju pravil Unije na digitalnem področju (17. oktober 2022) ter konference o „varni in inovativni digitalni prihodnosti EU“, ki je potekala 3. in 4. novembra 2022 v Pragi.
Prihodnje švedsko predsedstvo je predstavilo svoj delovni program za prvo polovico leta 2023.
Umetna inteligenca je bistvenega pomena za našo prihodnost. Danes smo dosegli občutljivo ravnovesje, ki bo spodbudilo inovacije in uporabo tehnologije umetne inteligence po vsej Evropi. Z vsemi prednostmi, ki jih prinaša, na eni strani in polnim spoštovanjem temeljnih pravic naših državljanov na drugi strani.
