O skupni kmetijski politiki

Podpora kmetom in podeželskim območjem

Enotna politika na področju kmetijstva, tj. skupna kmetijska politika, je oblikovana na podlagi več zakonodajnih aktov Evropske unije. Je najstarejša politika EU, ki je bila vzpostavljena leta 1962 in predstavlja 386,6 milijarde EUR v proračunu EU za obdobje 2021–2027 ali približno 0,34 EUR na dan na državljana EU.

Skupna kmetijska politika pomaga pri:

• zagotavljanju cenovno dostopne, varne in visokokakovostne hrane za 447 milijonov državljanov EU
• zagotavljanju primernega življenjskega standarda kmetov, s čimer se podpira 7 milijonov upravičencev
• ohranjanju naravnih virov in prispevanju k podnebnim ukrepom s 40 % njenega proračuna

Politika je sestavljena iz treh delov:

• neposrednih plačil kmetom
• ukrepov za stabilizacijo trgov
• podpore za podeželska območja

Neposredna plačila kmetom

EU podpira kmete z neposrednimi plačili, da bi:

• jim zagotovili stabilen dohodek ter jih zaščitili pred nihanji cen in leti s slabim pridelkom
• poskrbeli za javne dobrine, za katere trgi običajno ne plačujejo, kot so skrb za njihove kmetijske površine ter izpolnjevanje standardov prehranske varnosti, varstva okolja in dobrobiti živali
• omogočili, da bo kmetijstvo dobičkonosno

Ta podpora zagotavlja zanesljivo in obsežno preskrbo s hrano po dostopnih cenah, pa tudi, da kmetje izpolnjujejo vse varnostne in okoljske standarde ter standarde zdravja in dobrobiti živali, ki so med najvišjimi standardi na svetu. Kmetje, ki ne izpolnjujejo zahtev, prejmejo manj podpore ali je sploh ne prejmejo („okrepljena pogojenost“).

• Dohodkovna podpora v praksi (Evropska komisija)

Ukrepi za stabilizacijo trgov

SKP vključuje več tržnih ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov, preprečevanje tržnih kriz in izravnavo velike nestanovitnosti cen, na primer zaradi kratkoročne presežne ponudbe. Ti ukrepi so:

• financiranje EU, namenjeno državam članicam za reševanje težav v posameznih sektorjih
• specifična pravila za mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi
• ad hoc intervencije v času krize, bodisi s strani vlad, ki lahko kupujejo in skladiščijo proizvode, kot so pšenica, riž ali mleko v prahu, bodisi kot podpora zasebnim gospodarskim subjektom pri skladiščenju proizvodov, kot sta sladkor ali oljčno olje

Ti tržni ukrepi so del uredbe o skupni ureditvi trgov.

EU posodablja ta pravila, da bi okrepila pogajalsko moč kmetov in jim zagotovila pravično ceno za hrano, ki jo proizvajajo. Na podlagi teh sprememb bodo kmetje lažje:

• imeli koristi od pisnih in jasnih pogodb ter poštenih pogojev
• prejemali spodbude za pridružitev zadrugam in združenjem
• vodili kolektivna pogajanja o pogodbah

Svet se je 19. maja 2025 dogovoril o stališču za pogajanja z Evropskim parlamentom o posodobljeni uredbi. Sozakonodajalca EU – Svet in Parlament – se morata dogovoriti o končnem besedilu zakonodaje, preden lahko začnejo veljati nova pravila.

• Pregled tržnih ukrepov (Evropska komisija)

Podpora za podeželska območja

Skupna kmetijska politika že od začetka 21. stoletja podeželskim območjem pomaga pri razvoju, uspešnosti in ohranjanju poseljenosti.

Skoraj polovico Evrope sestavljajo pretežno podeželska območja, na katerih živi 25 % od 447 milijonov ljudi v EU. Ta podeželska območja so tudi nekatera od regij z najbolj omejenimi možnostmi v EU, z znatno nižjim BDP na prebivalca od povprečja EU.

Ukrepi EU za razvoj podeželja v okviru SKP pomagajo pri:

• posodobitvi kmetij
• povečanju naložb v infrastrukturo, vključno s povezljivostjo in osnovnimi storitvami
• krepitvi konkurenčnosti kmetijskega sektorja
• zagotavljanju generacijske pomladitve v kmetijstvu

Poleg tega kohezijska politika EU dopolnjuje politiko razvoja podeželja, zlasti s podpiranjem uravnoteženega razvoja v različnih regijah.

• Financiranje in ukrepi za razvoj podeželja (Evropska komisija)
• Naložbe kohezijske politike (Evropska komisija)

Poenostavitev SKP

Svet je 18. decembra 2025 sprejel nove ukrepe za poenostavitev SKP. Cilj je okrepiti konkurenčnost evropskega kmetijstva z zmanjšanjem birokracije, podporo kmetom – tudi malim kmetom in zagonskim podjetjem –, spodbujanjem inovacij in povečanjem produktivnosti. Cilj novih ukrepov je:

• zmanjšati upravno breme in kontrole za kmete in nacionalne uprave
• zvišati plačila za male kmete in poenostaviti pravila o pogojenosti
• zmanjšati število pregledov na kraju samem in odpraviti letne potrditve smotrnosti
• izboljšati financiranje za kmete v času krize

Predlagani ukrepi bi lahko omogočili letne prihranke v višini do 1,6 milijarde EUR za kmete in več kot 200 milijonov EUR za nacionalne uprave.

• Svet odobril poenostavitev skupne kmetijske politike (izjava za javnost, 18. december 2025)
• Poenostavitev pravil EU

Obdobje financiranja 2023–2027

Financiranje skupne kmetijske politike se redno pregleduje, da bi ga prilagodili novim izzivom, s katerimi se sooča kmetijski sektor EU.

Novo obdobje financiranja se je začelo leta 2023 in bo trajalo do leta 2027. Glavni poudarki tega cikla so:

• pravičnejša porazdelitev sredstev za boljšo podporo manjšim kmetijam ter mlajšim kmetom
• prispevanje k okoljskim in podnebnim ciljem EU
• zagotavljanje večje prožnosti pri načrtovanju za države članice

Skupna kmetijska politika po letu 2027

Ministri in ministrice za kmetijstvo so na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 22. septembra 2025 razpravljali o predlogu Komisije glede okvira za prihodnjo SKP.

Izmenjali so mnenja o tem, kako naj bi se nova struktura financiranja, ki zajema 293,7 milijarde EUR za dohodkovno in krizno podporo, vklopila v načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, kar naj bi omogočilo trajnostno rast in odpornost kmetijstva po vsej EU.

• Svet za kmetijstvo in ribištvo, 22. in 23. september 2025
• Uredba o SKP po letu 2027 (predlog Komisije)

Potreba po financiranju kmetijstva

Agroživilski sektor je eden od največjih gospodarskih sektorjev v EU. Zagotavlja 40 milijonov delovnih mest, približno 10 milijonov kmetov pa si prizadeva za zagotavljanje visokokakovostne in cenovno dostopne hrane, obenem pa poskuša ohraniti naravne vire.

Vendar se kmetijski sektor sooča z edinstvenimi izzivi v primerjavi z drugimi sektorji:

• je močno odvisenod vremenain podnebja, nanj pa vplivajo tudi ekstremni vremenski pojavi, kot so suše ali poplave, ki povzročajo nihanje proizvodnje
• proizvodnja zahteva čas in načrtovanje, kar pomeni zamude pri prilagajanju ponudbe

To lahko povzroči nestabilnost trga in privede do nestanovitnih cen.

Agroživilski sektor je poleg tega izpostavljen izzivom, kot so svetovna konkurenca, gospodarske in finančne krize, podnebne spremembe ter nihanje cen surovin, kot so gorivo in gnojila.

Kljub pomenu proizvodnje hrane in povečanju povprečnih dohodkov v zadnjih 20 letih je dohodek kmetov še vedno skoraj 40 % nižji od nekmetijskega dohodka.

Kolikšen delež povprečnega dohodka v EU zaslužijo kmetje

Financiranje SKP

Skupna kmetijska politika se financira iz dveh skladov (imenovanih tudi stebra) v okviru proračuna EU:

• iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki zagotavlja neposredno podporo, se financirajo tržni ukrepi
• iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) se financira razvoj podeželja

Plačila na nacionalni ravni upravlja vsaka država članica EU. Razvoj podeželja sofinancirajo države članice.

• Financiranje SKP (Evropska komisija)

Vloga Sveta v SKP

Svet EU je odgovoren za sprejemanje zakonodaje, na splošno skupaj z Evropskim parlamentom na podlagi predlogov Evropske komisije po rednem zakonodajnem postopku. Svet in Parlament sta konec leta 2021 odobrila nova pravila SKP za obdobje 2023–2027, spomladi 2024 pa sta uvedla nekatere spremembe, da bi ta postala prožnejša ter da bi se zmanjšal obseg birokracije za kmete.

Države članice EU v sodelovanju z Evropsko komisijo upravljajo vsakodnevno izvajanje SKP. Svet zagotavlja, da so države članice vključene v vse vidike politike, zlasti v zvezi z delegiranimi akti, ki jih lahko sprejme Komisija, na primer za posodobitev tehničnih podrobnosti v zakonodaji.

Delo Sveta v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi s SKP, pripravlja Posebni odbor za kmetijstvo (POK), ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav članic. Odbor deluje od leta 1960.

• Kaj dela Svet

Glej tudi