Od vil do vilic
Glavni cilj politike EU „od vil do vilic“ je bolj zdrava in trajnostna prehrana v Evropi.
Zakaj si je treba prizadevati za bolj zdravo in trajnostno prehrano?
Prehranski sistem EU zagotavlja svežo in varno hrano za več kot 400 milijonov evropskih državljanov in državljank. Proizvodnja hrane ni le ena od bistvenih storitev, temveč tudi vir dohodka. Agroživilska veriga EU je pomemben gospodarski sektor EU.
Vendar ima agroživilski sektor znaten vpliv na okolje. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v poročilu navedel, da približno tretjina svetovnih emisij toplogrednih plinov izvira iz prehranskih sistemov. Sedanji prehranski model negativno vpliva tudi na zdravje ljudi, saj ima več kot 50 % odraslih v Evropi prekomerno telesno težo.
EU spreminja način proizvodnje in porabe hrane v Evropi, da bi:
- zmanjšala okoljski odtis prehranskih sistemov
- okrepila odpornost proti krizam
- še naprej zagotavljala, da bo tudi prihodnjim generacijam na voljo zdrava in cenovno dostopna hrana.
Kaj je strategija „od vil do vilic“?
Komisija je strategijo „od vil do vilic“ predstavila maja 2020 kot enega ključnih ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora. Strategija, ki prispeva k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050, namerava sedanji prehranski sistem EU preusmeriti v trajnostni model.
Varnost preskrbe s hrano in varnost hrane sta prednostni nalogi, glavni cilji strategije pa so:
- zagotavljanje zadostne, cenovno dostopne in hranljive hrane v okviru omejitev planeta
- prepolovitev uporabe pesticidov in gnojil ter prodaje antimikrobikov
- povečanje površine, namenjene ekološkemu kmetovanju
- spodbujanje bolj trajnostne porabe hrane in zdrave prehrane
- zmanjšanje izgube in količine zavržene hrane
- boj proti goljufijam s hrano v dobavni verigi
- izboljšanje dobrobiti živali
Prehod na okolju prijaznejši prehranski sistem naj bi ustvaril nove poslovne priložnosti, ki bodo pozitivno vplivale na prihodke akterjev v agroživilskem sektorju.
Svet je oktobra 2020 sprejel sklepe o strategiji, v katerih je podprl cilj razvoja evropskega trajnostnega prehranskega sistema od proizvodnje do potrošnje. Države članice so poudarile, da je treba zagotoviti:
- zadostno in cenovno dostopno hrano ob hkratnem prispevanju k podnebni nevtralnosti EU do leta 2050
- pošten dohodek in močno podporo za primarne proizvajalce
- konkurenčnost kmetijstva EU na svetovni ravni
Strategija „od vil do vilic“ je usklajena s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in oba predloga se dopolnjujeta.
Katere so glavne pobude politike „od vil do vilic“?
Ekološki akcijski načrt
Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo, ki ga je Komisija predstavila marca 2021 kot del strategije „od vil do vilic“, določa sklop ukrepov za povečanje ekološkega kmetijstva v EU.
Njegov glavni cilj je spodbuditi ekološko pridelavo, da bi do leta 2030 dosegli 25 % rabe kmetijskih zemljišč v EU. Države članice EU se spodbuja, naj razvijejo nacionalne načrte za ekološko kmetijstvo.
Svet je julija 2021 sprejel sklepe o akcijskem načrtu. Glavne točke, o katerih so se dogovorili ministri in ministrice EU, so bile:
- ekološko kmetijstvo je pomembno za trajnost evropskega kmetijstva
- razvoj ekološke pridelave prispeva k zagotavljanju varnih prihodkov in ustvarjanju delovnih mest
- uravnoteženo povpraševanje in ponudba ekoloških proizvodov zagotavljata donosnost sektorja
- pri opredeljevanju ciljev in ukrepov je treba upoštevati posebnosti in različne razmere v državah članicah
- vključevanje javnih in zasebnih deležnikov je ključnega pomena za doseganje ciljev strategije
Načrt za prehransko varnost
Z izbruhom pandemije COVID-19 se je izkazalo, da je evropska prehranska veriga ranljiva v primeru resnih izzivov na področju oskrbe. Komisija je novembra 2021 objavila sporočilo, v katerem je predstavljen načrt izrednih ukrepov za zagotovitev prehranske varnosti v Evropi v času kriz.
Ministri in ministrice EU so na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo decembra 2021 odobrili sklepe o načrtu in priznali, da je treba evropski prehranski sistem pripraviti na prihodnost, da bo kos morebitnim tveganjem in krizam. Ministri in ministrice so se strinjali, da bi morale biti izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, podlaga za pristop EU k nesrečam v prihodnosti.
Namen predlaganih ukrepov je pomagati EU pri soočanju z izzivi, kot so ekstremni vremenski pojavi, težave v zvezi z zdravjem rastlin in živali ter pomanjkanje ključnih virov, na primer gnojil, energije in delovne sile. Ti ukrepi vključujejo:
- vzpostavitev evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti (EFSCM)
- ustanovitev strokovne skupine, ki bo pomagala zagotoviti, da bo EU v celoti pripravljena na morebitne izzive na področju oskrbe s hrano
Svetovni standardi o varnosti hrane
Svet je februarja 2022 odobril sklepe o standardih varnosti hrane v mednarodni trgovini, v katerih je pozval k večjemu vključevanju vprašanj trajnostnosti v delo Komisije Codex Alimentarius. Ta svetovni organ, ki sta ga leta 1963 ustanovili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna zdravstvena organizacija, zagotavlja forum za pogajanja o mednarodnih živilskih standardih, smernicah in kodeksih ravnanja. EU in vse njene države članice so članice tega organa.
Sekvestracija ogljika v kmetijske površine
Kmetijstvo in gozdarstvo imata lahko ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam z absorpcijo ogljika iz ozračja. Svet je aprila 2022 odobrili sklepe o nizkoogljičnem kmetijstvu, pri čemer so izhajali iz sporočila o trajnostnih ogljikovih krogih, ki ga je Komisija predstavila decembra 2021. Sklepi so usmerjeni v spodbujanje kmetijskih praks, ki prispevajo k zajemanju ogljika iz ozračja, in v trajnostno vezavo ogljika v tla ali biomaso.
Podnebju prijazne prakse lahko vključujejo:
- zasajanje živih mej ali dreves
- vzgoja stročnic
- uporaba vmesnih posevkov in pokrovnih posevkov
- ohranjevalno kmetijstvo in ohranjanje šotišč
- pogozdovanje in ponovno pogozdovanje
Ministri in ministrice so v sklepih priznali pomen zagotavljanja finančne podpore, ki bi kmete in gozdarje v zadostni meri spodbudila, da prevzamejo podnebju prijazne prakse.
Trajnostna akvakultura
EU je močno odvisna od uvoza proizvodov iz ribištva in akvakulture. Vendar pa obstaja potencial za rast tega sektorja v EU.
Ministri in ministrice EU so julija 2022 odobrili sklepe Sveta, v katerih so pozvali k trajnostnemu, odpornemu in konkurenčnemu sektorju morske in sladkovodne akvakulture v EU.
Označevanje ekološke hrane za hišne živali
Pred letom 2022 so bile zahteve za ekološko hrano za hišne živali na splošno določene na nacionalni ravni. To pomeni, da je bilo hrano za hišne živali mogoče označiti kot ekološko, tudi če vse sestavine niso izvirale iz ekološke pridelave.
Nova uredba EU določa skupna pravila glede označevanja ekološke hrane za hišne živali. Njeni cilji so:
- potrošnikom omogočiti lažje prepoznavanje ekoloških sestavin v hrani za hišne živali
- zagotoviti, da hrana za hišne živali, na kateri je logotip ekološke pridelave EU, vsebuje vsaj 95 % ekoloških sestavin
- spodbuditi razvoj ekološke pridelave v EU
Svet je uredbo sprejel oktobra 2023.
Novi tržni standardi za med, džeme in podobne proizvode
Svet pripravlja posodobljena pravila za boljše obveščanje potrošnikov o nekaterih agroživilskih proizvodih, in sicer za:
- med
- sadne džeme in marmelade
- sadne sokove in nektarje
- dehidrirano mleko
Posodobitev zadeva sklop direktiv (imenovanih „direktive o zajtrku“), njen cilj pa je spodbuditi bolj zdrave načine prehranjevanja, potrošnikom omogočiti ozaveščeno izbiro in zagotoviti preglednost glede porekla proizvodov.
Svet in Evropski parlament sta začasni dogovor o novih pravilih dosegla januarja 2024. Pravila bodo začela veljati, potem ko jih bosta obe instituciji uradno sprejeli.
Skrb za hrano v Evropi: 60 let skupne kmetijske politike
Skupna kmetijska politika EU šestdeset let po svojem nastanku podpira odprt enotni trg za agroživilske proizvode EU, ki zagotavlja dostopne cene, ohranja varnostne in okoljske standarde, ki so med najvišjimi na svetu, ter omogoča, da podeželske skupnosti ostajajo dinamične. To obletnico želimo obeležiti s pričevanji evropskih kmetov in kmetic ter upravičencev in upravičenk.
Zadnja posodobitev: 12. februar 2025