Skip to content

Civilna zaščita EU

Katera koli država na svetu lahko zaprosi za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, kadar izredne razmere presežejo njihove zmogljivosti za odzivanje na nesreče.

Kaj je civilna zaščita?

Civilna zaščita zajema preventivne ukrepe za zmanjšanje vpliva prihodnjih izrednih dogodkov ali nesreč in pomoč prebivalstvu v stiski po naravni nesreči ali nesreči, ki jo povzroči človek.

Glede na naravo nesreče je lahko ta pomoč v različnih oblikah, na primer:

  • operacije iskanja in reševanja
  • gašenje gozdnih požarov in požarov na naseljenih področjih
  • napotitev zdravstvenega osebja
  • medicinska oprema in zdravila
  • čiščenje vode
  • začasna zasilna bivališča
  • varna repatriacija državljanov in državljank EU

Države, ki jih prizadenejo velike nesreče, so pogosto preobremenjene, njihove zmožnosti odzivanja pa omejene. Zato je ključno, da imamo usklajen odziv na ravni EU, s katerim se:

  • zagotovi pomoč tam, kjer je potrebna
  • prepreči podvajanje prizadevanj za pomoč

Kako deluje mehanizem EU na področju civilne zaščite

Z mehanizmom EU na področju civilne zaščite se na ravni EU usklajuje odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. Njegovi cilji so:

  • spodbujati sodelovanje med nacionalnimi organi civilne zaščite
  • izboljšati obveščenost javnosti o nesrečah in pripravljenost nanje
  • omogočiti hitro, učinkovito in usklajeno pomoč prizadetemu prebivalstvu

Poleg 27 držav članic EU v mehanizmu sodelujejo še nekatere države, ki niso članice EU: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Islandija, Moldavija, Norveška, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina.

Operativno srce mehanizma EU na področju civilne zaščite je Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC). Center 24 ur na dan in 7 dni v tednu spremlja razmere po vsem svetu in usklajuje prizadevanja EU za odzivanje na nesreče.

Tudi satelitski zemljevidi, pripravljeni v okviru storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, podpirajo operacije civilne zaščite. Pravočasne in natančne geoprostorske informacije, ki jih zagotavlja Copernicus, so koristne za opredelitev prizadetih območij in načrtovanje operacij pomoči pri nesrečah.

Mehanizem vključuje evropski nabor civilne zaščite. To je prostovoljni nabor predhodno odrejenih zmogljivosti držav članic za takojšen odziv v EU ali zunaj nje.

EU je leta 2019 vzpostavila zmogljivosti rescEU, ki vključujejo:

  • floto letal in helikopterjev za gašenje požarov
  • letala za medicinsko evakuacijo
  • ekipe za nujno medicinsko pomoč in poljske bolnišnice
  • zalogo medicinske opreme in zmogljivosti mobilnih laboratorijev
  • zmogljivosti za odkrivanje, dekontaminacijo in ustvarjanje zalog za odzivanje na kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče
  • začasna bivališča
  • promet in logistiko

Mehanizem EU na področju civilne zaščite pomaga tudi pri usklajevanju dejavnosti nacionalnih organov za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje ter prispeva k izmenjavi najboljših praks.

Svet je maja 2021 sprejel novo uredbo za okrepitev mehanizma, da bi zagotovil boljše odzivanje na prihodnje izzive.

Z novimi pravili se ustvarjajo dodatne zmogljivosti EU za odzivanje na nova tveganja v EU in zunaj nje ter povečuje zaloga v okviru rescEU.

EU je novembra 2023 sprejela sklep o financiranju letal in helikopterjev za gašenje požarov do konca leta 2027.

Ženski v modrih jopičih si ogledujeta zemljevide.
Center EU za usklajevanje nujnega odziva (ERCC)

Civilna zaščita EU v praksi

Katera koli država na svetu, pa tudi Organizacija združenih narodov in njene agencije ter druge mednarodne organizacije, lahko zaprosijo za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, kadar izredne razmere presežejo njihove zmogljivosti za samostojno odzivanje na nesreče.

ERCC na podlagi prošnje države usklajuje in mobilizira pomoč ali strokovno znanje, ki ga nudijo države članice.

Mehanizem na področju civilne zaščite je bil v EU in zunaj nje od leta 2001 uporabljen več kot 770-krat.

V zadnjem času je bil uporabljen:

  • zaradi vojne Rusije v Ukrajini
  • zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu
  • ob gozdnih požarih in poplavah v Evropi
  • ob potresu v Turčiji in Siriji leta 2023
  • v izrednih zdravstvenih razmerah zaradi COVID-19 v letih 2020 do 2022
  • pri repatriacijah iz Afganistana leta 2021
Moška z letala prelagata škatlo z zastavo EU.
Dobava medicinske opreme med pandemijo COVID-19.

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini

EU v odziv na vojaško agresijo Rusije usklajuje največjo operacijo v sklopu mehanizma EU na področju civilne zaščite doslej.

Vse države EU ter Islandija, Moldavija, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija nudijo Ukrajini materialno pomoč, vključno z:

  • medicinsko opremo
  • električnimi agregati
  • artikli za zatočišča in zaščitnimi oblačili
  • opremo za gašenje požarov
  • hrano in črpalkami za vodo

EU je na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem vzpostavila logistična vozlišča za učinkovitejše pošiljanje blaga v Ukrajino.

EU je zaradi ogromnih potreb po medicinski opremi v Ukrajini sprostila strateške zmogljivosti rescEU. Usklajuje tudi medicinske evakuacije ukrajinskih pacientov, ki nujno potrebujejo zdravljenje, in je odprla posebno medicinsko središče v Rzeszówu na Poljskem.

Izredne zdravstvene razmere zaradi COVID-19

EU je med pandemijo COVID-19 prispevala k usklajevanju in financiranju dobave medicinske opreme in povezanih proizvodov po vsej Evropi in po svetu.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite je bil zaradi izrednih zdravstvenih razmer med pandemijo COVID-19 v letih 2020 do 2022 uporabljen 260-krat, kar je največ doslej.

Zagotovljena pomoč je vključevala:

  • donacije zaščitne opreme, kot so maske, rokavice, kombinezoni in očala
  • medicinske ekipe in medicinsko opremo
  • cepiva
  • čezmejno zdravljenje pacientov
  • prevoz državljanov in državljank EU, ki so obtičali v tujini, domov

Civilna zaščita in podnebne spremembe

Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, postajajo vse pogostejši, intenzivnejši in dolgotrajnejši.

Zato je Svet marca 2022 sprejel sklepe, v katerih je pozval k nadaljnji prilagoditvi sistemov civilne zaščite na posledice podnebnih sprememb, kar zadeva preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in okrevanje.

V zvezi s tem države članice spodbuja, naj:

  • vlagajo v raziskave in inovacije
  • zagotovijo razpoložljivost zadostnih zmogljivosti na nacionalni ravni
  • podpirajo pripravljenost prebivalstva

Ti sklepi so pomemben korak proti večji odpornosti EU.

Ilustracije prikazujejo povezavo med globalnim segrevanjem in denarjem
Podnebne spremembe povzročajo izgube življenj in denarja (Infografika)

Podnebne spremembe povzročajo izgube življenj in denarja (Infografika)

Delovna skupina Sveta za civilno zaščito

V Svetu je za razpravo o vprašanjih civilne zaščite pristojna Delovna skupina za civilno zaščito, ki med drugim obravnava:

  • zakonodajne predloge Komisije
  • sklepe Sveta o specifičnih temah
  • prispevke za pogajanja v mednarodnih forumih

Poleg tega organizira politične razprave in izmenjave o posameznih temah. Delovni skupini predseduje šestmesečno predsedstvo Sveta, ki pripravi program dela.

Zadnja posodobitev: 1. avgust 2025