Časovnica – Sveženj o digitalnih storitvah

Akt o digitalnih storitvah sta podpisala češki minister za zadeve EU Mikuláš Bek in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Cilj akta o digitalnih storitvah je zaščititi digitalni prostor pred širjenjem nezakonitih vsebin in zagotoviti varstvo temeljnih pravic uporabnikov in uporabnic. Temelji na načelu, da bi moralo biti to, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu, uporabljal pa se bo za vse spletne posrednike, ki zagotavljajo storitve v EU.

Svet je dokončno odobril akt o digitalnih storitvah. Akt o digitalnih storitvah naj bi kot prvi tovrstni akt na področju digitalne regulacije na svetu ustvaril varnejše spletno okolje. Noben zakonodajni akt doslej se ni s tolikšno ambicioznostjo loteval urejanja delovanja platform in spletnega nadzora ob hkratnem ohranjanju temeljnih načel notranjega trga.

Akt o digitalnih storitvah je namenjen zaščiti digitalnega prostora predširjenjem nezakonitih vsebin in varovanju temeljnih pravic uporabnikov in uporabnic. V njem je jasno določeno, kakšne so odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, kot so družbeni mediji ter spletne tržnice, platforme in iskalniki.

• Akt o digitalnih storitvah: dokončno soglasje Sveta varstvu pravic uporabnikov na spletu (sporočilo za javnost, 4. oktober 2022)

Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve, in Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta, sta podpisala akt o digitalnih trgih.

Akt o digitalnih trgih je bil predlagan z namenom zagotoviti konkurenčen in pravičen digitalni sektor, da bi spodbudili inovacije, visokokakovostne digitalne proizvode in storitve, poštene cene ter visoko kakovost in izbiro v digitalnem sektorju.

Predlog zadeva velike spletne platforme, t. i. „vratarje“, ki obvladujejo jedrne platformne storitve, kot so spletne tržnice, trgovine z aplikacijami, spletni iskalniki in družbena omrežja.

Svet je z aktom o digitalnih trgih dokončno odobril nova pravila za pravičen in konkurenčen digitalni sektor.

Akt o digitalnih trgih vzpostavlja enake digitalne konkurenčne pogoje, saj določa jasne pravice in pravila za velike spletne platforme (vratarje), da se jim prepreči zloraba svojega položaja. Z regulacijo digitalnega trga na ravni EU bo zagotovljen pravičen in konkurenčen digitalni sektor, ki bo vsem podjetjem in potrošnikom omogočal izkoristek digitalnih priložnosti.

• Akt o digitalnih trgih: Svet dokončno odobril nova pravila za lojalno konkurenco na spletu (sporočilo za javnost, 18. julij 2022)

Svet in Parlament sta dosegla začasni politični dogovor o aktu o digitalnih storitvah. Cilj akta o digitalnih storitvah je varovati digitalno okolje pred nezakonitim blagom, vsebinami ali storitvami ter zaščititi temeljne pravice na spletu.

Akt o digitalnih storitvah se uporablja za vsa spletna podjetja, ki opravljajo storitve v EU od koder koli po svetu. Pravila se razlikujejo glede na družbeni učinek, storitve in velikost zadevnega posrednika.

• Akt o digitalnih storitvah: začasni dogovor Sveta in Evropskega parlamenta o varnejšem spletnem okolju za evropske državljane in državljanke (sporočilo za javnost, 23. april 2022)

Svet in Parlament sta dosegla začasni politični dogovor o aktu o digitalnih trgih, s katerim naj bi zagotovili pravičnejši in konkurenčnejši digitalni sektor.

Akt o digitalnih trgih določa jasna pravila za velike spletne platforme. Z njim naj bi zagotovili, da nobena velika spletna platforma, ki je „vratar“ za veliko število uporabnikov, ne bo zlorabljala tega položaja v škodo podjetij, ki želijo imeti dostop do teh uporabnikov.

• Akt o digitalnih trgih: dogovor Sveta in Evropskega parlamenta (sporočilo za javnost, 25. marec 2022)

Svet je sprejel splošni pristop glede akta o digitalnih storitvah, ki je eden ključnih digitalnih dosjejev, s katerimi naj bi ustvarili varen in odprt digitalni prostor za državljane in državljanke EU, saj z njimi obravnavamo izzive, kot so širjenje ponarejenega blaga, kibernetske grožnje in dezinformacije.

Glavni cilj predlaganega akta o digitalnih storitvah je uporabnike in uporabnice spleta zaščititi pred nezakonitim blagom, vsebinami ali storitvami ter braniti njihove temeljne pravice na spletu. Namen akta o digitalnih storitvah je razširiti in pojasniti skupno odgovornost spletnih podjetij, ki ponujajo storitve v EU, po načelu „kar je nezakonito zunaj spleta, bi moralo biti nezakonito tudi na spletu“.

• Kar je nezakonito zunaj spleta, bi moralo biti nezakonito tudi na spletu: Svet dosegel dogovor o stališču glede akta o digitalnih storitvah (sporočilo za javnost, 25. november 2021)

Svet je sprejel splošni pristop glede akta o digitalnih trgih, ki je ključen dosje za urejanje velikih tehnoloških podjetij in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja v EU.

Cilj predloga akta o digitalnih trgih je zagotoviti konkurenčen in pravičen digitalni sektor, da bi spodbudili inovacije, visokokakovostne digitalne proizvode in storitve, poštene cene ter visoko kakovost in izbiro v digitalnem sektorju. Predlog cilja na velike spletne platforme, t. i. vratarje, ki obvladujejo jedrne platformne storitve, kot so spletne tržnice, trgovine z aplikacijami, spletni iskalniki in družbena omrežja.

• Regulacija velikih tehnoloških podjetij: Svet dosegel dogovor o krepitvi konkurence v digitalnem okolju (sporočilo za javnost, 25. november 2021)

Voditelji in voditeljice EU so na zasedanju Evropskega sveta poudarili pomen, ki ga ima digitalna preobrazba za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost, ter poudarili, da so potrebne vključujoče in trajnostne digitalne politike s posebnim poudarkom na digitalnih kompetencah in izobraževanju.

Voditelji in voditeljice EU so pozvali k hitri obravnavi programa politike Evropske komisije „Pot v digitalno desetletje“ ter pozvali Svet in Evropski parlament, naj čim prej dosežeta ambiciozen dogovor o uredbi o gostovanju, aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih. Pregledali so tudi napredek glede ključnih zakonodajnih dosjejev za sektorske podatkovne prostore, umetno inteligenco, evropski okvir za digitalno identiteto in evropski ekosistem za mikročipe.

Voditelji in voditeljice EU so na področju kibernetske varnosti obravnavali izrazito povečanje zlonamernih kibernetskih dejavnosti, namenjenih spodkopavanju demokratičnih vrednot, in vnovič potrdili zavezanost EU odprtemu, svobodnemu, stabilnemu in varnemu kibernetskemu prostoru. V zvezi s tem so pozvali k nadaljevanju dela v zvezi s predlogom revidirane direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, predlogom direktive o odpornosti kritičnih subjektov in zbirko orodij za kibernetsko diplomacijo.

• Sklepi Evropskega sveta, 21. in 22. oktober 2021

Ministri in ministrice so na podlagi dopisa predsedstva opravili prvo orientacijsko razpravo o vidikih akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih, za katere menijo, da so potrebni za zagotovitev okrepitve digitalnega enotnega trga in varnejšega spleta, v katerem so temeljne pravice zaščitene, konkurenca pa je poštena in svobodna.

Poudarili so, da je treba določiti jasna, v prihodnost usmerjena in sorazmerna pravila, s katerimi bi zagotovili pravo kombinacijo pravne varnosti in prožnosti ter spodbujali inovacije in konkurenco na digitalnem enotnem trgu EU. Kot bistveni elementi za uspeh projekta so bili navedeni učinkoviti mehanizmi uveljavljanja na ravni EU, v katere so vključeni ustrezni nacionalni organi.

• Svet za konkurenčnost, 27. in 28. maj 2021

Voditelji in voditeljice EU so digitalno preobrazbo obravnavali na izrednem zasedanju Evropskega sveta 1. in 2. oktobra 2020.

Poudarili so, da z zanimanjem pričakujejo predlog akta o digitalnih storitvah, ki naj bi ga Komisija pripravila do konca leta 2020. Poleg tega so Komisijo pozvali, naj do marca 2021 predloži celovit „digitalni kompas“, ki bo določal konkretne ambicije EU na digitalnem področju do leta 2030. Dogovorili so se, da bo digitalnemu prehodu namenjenih vsaj 20 % sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, tudi za MSP. Ta sredstva bi morala skupaj s tistimi iz dolgoročnega proračuna EU prispevati k uresničevanju ciljev, kot so:

• spodbujanje evropskega razvoja naslednje generacije digitalnih tehnologij, tudi superračunalnikov, kvantnega računalništva, blokovne verige itn.
• razvoj zmogljivosti v strateških digitalnih vrednostnih verigah, zlasti mikroprocesorjev
• pospešeno uvajanje zelo visokozmogljivih in varnih omrežnih infrastruktur, tudi optičnih in 5G
• krepitev zmožnosti EU, da se zaščiti pred kibernetskimi grožnjami
• uporaba digitalnih tehnologij za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev EU
• nadgradnja digitalnih zmogljivosti v izobraževalnih sistemih

S pandemijo COVID-19 se je še izraziteje pokazalo, da je v Evropi treba pospešiti digitalni prehod. (...) Z gradnjo resnično digitalnega enotnega trga bo zagotovljen domač okvir, v katerem bodo evropska podjetja lahko rasla in se širila. Sklepi Evropskega sveta

• Izredno zasedanje Evropskega sveta, 1. in 2. oktober 2020