Timeline - Human rights

Svet je sklenil podaljšati mandat Kajse Ollongren kot posebne predstavnice EU za človekove pravice za dve leti, do 29. februarja 2028. Prvič je bila imenovana junija 2025.

• Posebni predstavniki in predstavnice EU: Svet podaljšal mandata PPEU za človekove pravice in za dialog med Beogradom in Prištino (sporočilo za medije, 11. februar 2026)

Svet je za posebno predstavnico EU za človekove pravice imenoval Kajso Ollongren.

Nova posebna predstavnica bo nadaljevala delo svojih predhodnikov, da bi prispevala k izvajanju politike EU na področju človekovih pravic, stališčem EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in podpori mednarodnemu kazenskemu pravosodju.

• Človekove pravice: EU za novo posebno predstavnico imenovala nekdanjo nizozemsko ministrico (sporočilo za javnost, 23. junij 2025)

Svet je odobril sklepe o prednostnih nalogah Evropske unije v forumih Združenih narodov za človekove pravice za leto 2025.

Svet je v sklepih poudaril, da se moramo vsi, če želimo, da bodo zakoni in norme močnejši od konfliktov, zavezati multilateralizmu in mednarodnemu redu, v središču katerega so Združeni narodi. EU bo pri teh prizadevanjih še naprej sodelovala z vsemi regijami sveta in krepila sodelovanje s podobno mislečimi državami.

• Forumi Združenih narodov za človekove pravice: Svet odobril prednostne naloge EU za leto 2025 (sporočilo za javnost, 27. januar 2025)

EU je zelo zaskrbljena zaradi porasta kršitev otrokovih pravic v okviru oboroženih spopadov, ki jih je še zaostrilo širjenje vojn, vključno z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini ter nezakonito deportacijo in prisilno premestitvijo ukrajinskih otrok.

Namen posodobljenih smernic EU je okrepiti prispevek EU k zagotavljanju spoštovanja, varstva in uresničevanja pravic otrok v oboroženih spopadih ter drugih primerih oboroženega nasilja terorističnih organizacij ali organiziranih kriminalnih združb na svetovni ravni.

• Otroci v oboroženih spopadih: Svet posodobil smernice EU in odobril sklepe (sporočilo za javnost, 24. junij 2024)

EU je svoj akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo, ki je bil prvotno sprejet za obdobje 2020–2024, podaljšala do leta 2027. Akcijski načrt usmerja politike in ukrepe EU za spodbujanje človekovih pravic in demokracije po vsem svetu.

Podaljšanje akcijskega načrta ob obnovljenem občutku nujnosti ponovno potrjuje zavezanost EU varstvu in spodbujanju človekovih pravic in demokracije v zunanjih odnosih ter združevanju moči z državami članicami, civilno družbo, zagovorniki človekovih pravic, akterji demokracije in mednarodnimi organizacijami.

• Sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo (27. maj 2024)

Svet je za posebnega predstavnika EU za človekove pravice imenoval Olofa Skooga, ki je nasledil Eamona Gilmora. Skoog bo nadaljeval delo svojih predhodnikov, da bi prispeval k izvajanju politike EU na področju človekovih pravic, stališč EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in podpori mednarodnemu kazenskemu pravosodju.

Poleg tega bo pomagal okrepiti evropski glas prek dialogov o človekovih pravicah z vladami v tretjih državah ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, pa tudi z organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi akterji.

Posebni predstavnik bo tesno sodeloval z Evropsko službo za zunanje delovanje in institucijami EU, da bi zagotovil učinkovitost in prepoznavnost politike EU na področju človekovih pravic pri zunanjem delovanju.

• Človekove pravice: EU imenovala novega posebnega predstavnika (sporočilo za javnost, 26. februar 2024)

Svet je odobril sklepe o prednostnih nalogah Evropske unije v forumih Združenih narodov za človekove pravice za leto 2024.

Svet je v sklepih ponovno potrdil zavezanost EU človekovim pravicam, multilateralizmu in sistemu mednarodnega kazenskega pravosodja v sedanjem negotovem mednarodnem okolju, ki ga zaznamujejo oboroženi spopadi, avtoritarizem, dezinformacije in zatiranje enakosti spolov.

• Forumi Združenih narodov za človekove pravice: Svet odobril prednostne naloge EU (sporočilo za javnost, 22. januar 2024)

Leta 2023 obeležujemo 75. obletnico Splošne deklaracije človekovih pravic.

EU:

• ponovno potrjuje svojo neomajno zavezanost spoštovanju, varstvu in uresničevanju vseh človekovih pravic ter zagovarjanju njihove univerzalnosti
• enotno in odločno podpira sistem Združenih narodov za človekove pravice, v okviru njenega zunanjega delovanja pa bo prednostna naloga še naprej dejavno spoštovanje, zagovarjanje in spodbujanje vseh človekovih pravic

• Sklepi Sveta o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice za leto 2023 (sporočilo za javnost, 20. februar 2023)

Svet priznava, da številnim novinarjem in drugim medijskim delavcem ni omogočeno svobodno in neodvisno delovanje povsod, kot bi jim moralo biti.

Po podatkih iz poročila Sveta Evrope se je število opozoril o resnih grožnjah za varnost novinarjev in svobodo medijev v Evropi od leta 2016 skoraj podvojilo (število opozoril v letu 2021 je bilo 282).

Vse slabši je tudi gospodarski položaj novinarjev in drugih medijskih delavcev, in sicer zaradi dejavnikov, kot so:

• digitalna preobrazba
• zapiranje medijskih hiš
• posledice pandemije

• Svet se zavzema za nadaljnje ukrepe za zaščito novinarjev in drugih medijskih delavcev (sporočilo za javnost, 21. junij 2022)

Svet poziva države članice, naj izboljšajo zaščito otrok v izrednih razmerah, med drugim z:

• vzpostavitvijo sprejemnih postopkov (nastanitev, prilagojena potrebam otrok, in dostop do osnovnih storitev)
• zagotavljanjem pomoči otrokom brez spremstva (zakoniti skrbnik ali ustrezno zastopanje)
• okrepitvijo politik za boj proti trgovini z otroki (strategije za prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi in ozaveščanje o nevarnosti)
• zagotavljanjem, da se izredne razmere ne morejo izkoristiti za pridobitev skrbništva nad otroki (v času oboroženih spopadov se posvojitve ne bi smele izvajati)

• Svet sprejel sklepe o otrokovih pravicah (sporočilo za javnost, 4. marec 2022)

Svet v teh sklepih obžaluje zaskrbljujoč porast rasističnih in antisemitskih incidentov v državah članicah EU.

Države članice poziva, naj do konca leta 2022 pripravijo akcijske načrte in strategije za izvajanje akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za leto 2020 in strategije EU za boj proti antisemitizmu za leto 2021.

• Sklepi Sveta o boju proti rasizmu in antisemitizmu (sporočilo za javnost, 4. marec 2022)

Svet je odobril sklepe o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice za leto 2022. V sklepih je ponovno potrjena zaveza EU, da bo spoštovala, varovala in uresničevala:

• človekove pravice
• demokracijo
• pravno državo

To bo izvajala dosledno in usklajeno na vseh področjih svojega zunanjega delovanja ter podpirala sistem ZN za človekove pravice kot temelj svojega zunanjega delovanja.

EU bo obravnavala novonastala tveganja za človekove pravice, vključno s:

• hibridnimi grožnjami
• tehnološkim razvojem
• podnebnimi spremembami
• še vedno trajajočimi posledicami pandemije COVID-19

• Človekove pravice: EU sprejela sklepe o prednostnih nalogah EU v forumih Združenih narodov za človekove pravice za leto 2022 (sporočilo za javnost, 24. januar 2022)

Svet s tem akcijskim načrtom vnovič potrjuje trdno zavezanost EU nadaljnjemu uveljavljanju univerzalnih vrednot za vse.

Kljub določenemu napredku je prišlo tudi do zavračanja univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic. Pandemija COVID-19 in njene socialno-ekonomske posledice čedalje bolj negativno vplivajo na:

• človekove pravice
• demokracijo
• pravno državo

Poleg tega so se obstoječe neenakosti še poglobile in povečal se je pritisk na osebe v ranljivem položaju.

EU in njene države članice bodo uporabile celoten nabor svojih instrumentov na vseh področjih zunanjega delovanja, da bi se osredotočile na vodilno vlogo EU v svetu na področju človekovih pravic in demokracije in jo še okrepile ter pri izvajanju akcijskega načrta EU.

• Svet odobril sklepe o Akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (izjava za javnost, 19. november 2020)

Svet je sprejel sklep in uredbo o vzpostavitvi globalnega režima sankcij na področju človekovih pravic.

EU vzpostavlja okvir, ki ji bo omogočal sankcioniranje odgovornih za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic in tistih, ki so vpleteni vanje ali z njimi povezani, ne glede na to, kje na svetu so se zgodile, in najsi bodo to

• posamezniki
• subjekti
• organi

Med omejevalni ukrepi bodo denimo prepoved potovanja za posameznike in zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte.

Poleg tega bo osebam in subjektom v EU prepovedano, da bi neposredno ali posredno dajali na razpolago sredstva uvrščenim na seznam.

• EU sprejela globalni režim sankcij na področju človekovih pravic (sporočilo za javnost, 7. december 2020)