Skip to content

Dolgoročni proračun EU za obdobje 2014–2020

Izbruh koronavirusa

Večletni finančni okvir za obdobje 2014−2020

Svet je 2. decembra 2013 sprejel uredbo o sedanjem večletnem finančnem okviru (MFF), dolgoročnem proračunu EU. Uporablja se od 1. januarja 2014.

Uredba določa meje ali zgornje meje za odhodke EU za celoto in za ključna področja.

Revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020

Trenutno se preučujejo možnosti za revizijo sedanjega večletnega finančnega okvira; v letu 2020 bi moral omogočiti dodatno porabo za obvladovanje koronavirusne krize.

Uredba o večletnem finančnem okviru je bila doslej revidirana dvakrat, in sicer leta 2015 in leta 2017.

Leta 2015 je bila spremenjena zaradi poznega sprejetja programov EU, ki jih skupaj upravljajo Evropska komisija in države članice. 21,1 milijarde evrov neporabljenih obveznosti iz leta 2014 je bilo prenesenih v naslednja leta.

V letu 2017 je bila uvedena vrsta sprememb v okviru obveznega vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira. Eden od ciljev je bil okrepiti zmogljivost proračuna EU za odzivanje na nepredvidene dogodke. Drugi cilj pa je bil proračun bolj usmeriti k rasti in ustvarjanju delovnih mest ter reševanju migracijske krize brez spreminjanja zgornjih meja večletnega finančnega okvira.

Splošne omejitve porabe

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 omogoča Evropski uniji, da porabi do 959,51 milijarde evrov v obveznostih in 908,40 milijarde evrov v plačilih v času njegovega trajanja (vsi zneski na tej strani so v cenah za leto 2011, razen tehničnih prilagoditev).


To je manj kot v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013. Zmanjšanje odraža željo Sveta, da upošteva velik pritisk na proračune držav članic po finančni krizi.

Zgornje meje za glavna področja odhodkov

Odhodki EU za obdobje 2014–2020 so razdeljeni v šest kategorij ali „razdelkov“.

Kategorije odhodkov in zadevne zgornje meje porabe EU (obveznosti) so naslednje:

1. Pametna in vključujoča rast

1a. Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Zgornja meja odhodkov: 125,61 milijarde EUR (povečanje za več kot 37 % v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom)

Financiranje EU v okviru tega podrazdelka vključuje:

  • podporo za raziskave in inovacije
  • naložbe v vseevropska omrežja
  • razvoj malih in srednjih podjetij (MSP)

1b. Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Zgornja meja odhodkov: 324,94 milijarde EUR

Namenjeni so zmanjševanju razlik v stopnjah razvitosti evropskih regij in podpori kohezijski politiki EU.

2. Trajnostna rast: naravni viri

Zgornja meja odhodkov: 372,93 milijarde EUR

Financiranje EU v okviru tega podrazdelka vključuje:

  • skupno kmetijsko politiko
  • skupno ribiško politiko
  • okoljske ukrepe

3. Varnost in državljanstvo

Zgornja meja odhodkov: 15,67 milijarde EUR

Med financiranimi ukrepi so dejavnosti na področju:

  • azila in migracij
  • zunanjih meja
  • notranje varnosti

4. Evropa v svetu

Zgornja meja odhodkov: 58,70 milijarde EUR

To so odhodki za ukrepe EU na mednarodni ravni, tudi za humanitarno in razvojno pomoč. Izjema je Evropski razvojni sklad, ki prejema neposredno finančno podporo držav članic.

5. Uprava

Zgornja meja odhodkov: 61,63 milijarde EUR

V primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom je bil ta znesek zmanjšan za 2,5 milijarde evrov, kot rezultat prizadevanja EU za konsolidacijo javnih financ.

6. Nadomestila

V letu 2014 je bilo dano na razpolago 27 milijonov evrov, da se zagotovi, da Hrvaška v prvem letu po njenem pristopu k Evropski uniji ne prispeva v proračun EU več, kot ima koristi iz njega.

Posebni instrumenti

Rezerva za nujno pomoč

Letni znesek rezerve je 280 milijonov evrov.

Rezerva se uporablja za financiranje humanitarne pomoči, civilnega kriznega upravljanja in operacij zaščite v državah, ki niso članice EU, v primeru nepredvidenih dogodkov.

Solidarnostni sklad EU

Zgornja meja: 500 milijonov EUR

Namenjen je zagotavljanju finančne pomoči ob večji nesreči v državi članici ali državi, ki je v procesu pristopnih pogajanj z EU.

Svet je marca 2020 spremenil področje uporabe Solidarnostnega sklada EU, da bi to vključevalo tudi izredne razmere na področju javnega zdravja. To bi državam članicam in državam pristopnicam pomagalo pri izpolnjevanju takojšnjih potreb prebivalstva v času pandemije koronavirusa.

Instrument prilagodljivosti

Zgornja meja: 471 milijonov EUR

Instrument se uporablja za jasno opredeljene potrebe, ki jih ni mogoče financirati v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Iz njega se lahko črpa do 150 milijonov EUR letno.

Namenjen je pomoči delavcem, ki so postali presežni bodisi zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter poskušajo najti novo zaposlitev.

Varnostna rezerva

Instrument se lahko uporabi v skrajni sili za ukrepanje ob nepredvidenih razmerah. Znaša do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka EU oziroma približno 4 milijarde evrov.

Vsi zneski, ki so dani na razpolago, se popolnoma izravnajo z ustreznim znižanjem zgornjih meja odhodkov v večletnem finančnem okviru za tekoče leto ali prihodnja leta.

Posebna prožnost za reševanje brezposelnosti mladih in večji obseg raziskav

Dovoljena je ponovna določitev prednostnih nalog za porabo dodatnih 2,543 milijard evrov za brezposelnost mladih in raziskave.

Ta predvideni znesek se v celoti izravna v razdelkih oziroma med njimi, tako da skupne letne zgornje meje ter skupna dodelitev sredstev po razdelkih ostanejo nespremenjene.

Prihodki EU: viri lastnih sredstev za obdobje 2014–2020

Svet je sedanji sklep o virih lastnih sredstev sprejel 26. maja 2014.

V skladu s temi pravili lahko EU zbira lastna sredstva za plačila v višini do 1,20 % vsote bruto nacionalnih dohodkov (BND) vseh držav članic.

Za sedanji sedemletni proračunski cikel so na voljo naslednje vrste virov lastnih sredstev:

  • tradicionalna lastna sredstva: predvsem carine in prelevmani na sladkor
  • lastna sredstva iz naslova DDV: 0,3-odstotna enotna stopnja, odmerjena na osnovo DDV vsake države članice, pri čemer je obdavčljiva osnova za DDV omejena na 50 % BND za vsako državo
  • lastna sredstva iz naslova BND: enotna stopnja, odmerjena od bruto nacionalnega dohodka držav članic; ta stopnja se vsako leto prilagodi zaradi uravnoteženja prihodkov in odhodkov

Stroški zbiranja

Države članice EU so odgovorne za zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev in njihovo dajanje na voljo Komisiji.

V obdobju 2014–2020 obdržijo 20 % tradicionalnih lastnih sredstev, ki so bila Komisiji izplačana iz naslova stroškov zbiranja.

Popravki

Nekatere države prejmejo povračila oziroma rabate, ki naj bi izravnali razliko med tem, koliko v proračun EU vplačajo in koliko iz njega dobijo. Popravki za obdobje 2014–2020 so razčlenjeni v nadaljevanju.

Popravek za Združeno kraljestvo:v letu 2018 je znašal 5 milijard EUR

Združenemu kraljestvu se povrne 66 % razlike med njegovim prispevkom v proračun EU in zneskom, ki se mu povrne iz proračuna.

Preostale države članice EU si delijo stroške popravka za Združeno kraljestvo sorazmerno s svojim relativnim deležem v BND EU. Štirim državam članicam je bil odobren t. i. rabat na rabat:

  • Nemčiji
  • Avstriji
  • Nizozemski
  • Švedski

Te države članice od leta 2002 plačujejo samo 25 % svojega običajnega deleža za financiranje popravka za Združeno kraljestvo.

Pavšalni popravki

Štirim državam članicam so bili v obdobju 2014–2020 odobreni pavšalni popravki, tj. znižanja letnih prispevkov iz naslova BND (v cenah iz leta 2011):

  • Danski: 130 milijonov EUR
  • Nizozemski: 695 milijonov EUR
  • Švedski: 185 milijonov EUR
  • Avstriji: 30 milijonov EUR za leto 2014, 20 milijonov EUR za leto 2015 in 10 milijonov EUR za leto 2016

Znižana stopnja DDV

Za tri države članice se uporablja znižana stopnja 0,15 % – namesto 0,3 %:

  • Nemčijo
  • Nizozemsko
  • Švedsko

Glej tudi

Področja