Podatki o potnikih

Kaj je evidenca podatkov o potnikih?

Podatki iz evidence podatkov o potnikih (PNR) so osebni podatki, ki jih predložijo potniki, zbirajo in hranijo pa letalski prevozniki. Zajemajo informacije, kot so ime potnika, datumi potovanja, načrt potovanja, številke sedežev, podatki o prtljagi, kontaktni podatki in način plačila.

Direktiva o PNR ureja prenos takšnih podatkov organom držav članic za kazenski pregon ter njihovo obdelavo za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj.

Evropski parlament in Svet sta dogovor o kompromisnem besedilu dosegla decembra 2015. Evropski parlament je stališče sprejel 14. aprila 2016. Svet je nato direktivo sprejel 21. aprila 2016. Države članice so imele dve leti časa za uveljavitev zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo.

Kaj so predhodne informacije o potnikih?

Predhodne informacije o potnikih (API) se nanašajo na identiteto potnika in se običajno pridobijo iz potovalnih dokumentov ali potnih listov. Med njimi so:

• polno ime
• datum rojstva
• državljanstvo

Te informacije se posredujejo vladnim organom in lahko slednjim pomagajo pri nadzoru meja ali varnostnem pregledu.

Komisija je decembra 2022 sprejela zakonodajna predloga uredb za lažje upravljanje zunanjih meja in za povečanje notranje varnosti. Svet in Evropski parlament sta se 1. marca 2024 dogovorila o novem zakonu.

• Podatki iz evidence podatkov o potnikih: Svet sklenil sporazum med EU in Kanado (sporočilo za javnost, 14. april 2025)
• Podatki o potnikih v zračnem prometu: Svet in Evropski parlament dosegla dogovor za večjo varnost in okrepljeno upravljanje meje (sporočilo za javnost, 1. marec 2024)
• Podatki o potnikih v zračnem prometu: Svet sprejel stališče o zakonodaji EU o zbiranju in obdelavi podatkov (sporočilo za javnost, 21. junij 2023)

Pravila EU v zvezi z bojem proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu

Organizirani kriminal in teroristične dejavnosti nemalokrat vključujejo potovanja v tujino. V EU si organi pregona po odpravi kontrol na notranjih mejah na podlagi Schengenske konvencije izmenjujejo osebne podatke.

Sistem PNR dopolnjuje že obstoječa orodja za obvladovanje čezmejnega kriminala. Obdelava podatkov iz PNR organom pregona omogoča, da osebe, ki niso osumljene kaznivih ali terorističnih dejanj, odkrijejo, še preden se na podlagi specifične analize podatkov izkaže, da bi lahko bile osumljene.

Večina držav članic je že uporabljala podatke iz PNR, ki so bili na podlagi nacionalnega prava dani policiji ali drugim organom. Sistem PNR na ravni EU pa harmonizira pravne določbe posameznih držav članic, s čimer se izogiba pravni negotovosti in varnostnim vrzelim, obenem pa zagotavlja varstvo podatkov.

EU je že podpisala sporazume, ki prevoznikom iz EU omogočajo prenos podatkov iz PNR v Združene države Amerike in Avstralijo.

Svet je februarja 2020 sprejel sklep o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o PNR med EU in Japonsko.

Svet je aprila 2025 sprejel sklep, s katerim je formalno sklenil sporazum o prenosu in uporabi podatkov iz PNR med EU in Kanado.

Namen direktive o PNR je urediti prenos podatkov iz PNR od letalskih družb do nacionalnih organov ter obdelavo teh podatkov. Letalske družbe morajo na podlagi te direktive zagotoviti podatke iz PNR za dohodne in odhodne lete v EU. Države članice smejo zbirati tudi podatke iz PNR v zvezi z določenimi leti znotraj EU, vendar k temu niso primorane.

V skladu z direktivo se lahko zbrani podatki iz PNR obdelujejo le za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj.

V okviru teh dejavnosti je mogoče podatke iz PNR uporabiti za več namenov:

• za ocenjevanje potnikov pred njihovim prihodom ali odhodom na podlagi opredeljenih meril tveganja ali za identifikacijo določenih oseb
• kot prispevek k razvoju teh meril tveganja
• v okviru določenih preiskav ali pregona

Direktiva zaradi zaščite temeljnih pravic do varstva osebnih podatkov, zasebnosti in nediskriminacije zajema vrsto omejitev za prenos, obdelavo in hrambo podatkov iz PNR, in sicer:

• prepoved zbiranja in uporabe občutljivih podatkov
• podatki iz PNR se lahko hranijo le 5 let, po 6 mesecih jih je treba depersonalizirati, tako da posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ni mogoče več takoj identificirati
• države članice morajo vzpostaviti enoto za informacije o potnikih, ki bo odgovorna za obdelavo in varstvo podatkov; v tej enoti mora biti tudi uradna oseba za varstvo podatkov
• države članice morajo zagotoviti, da so potniki jasno obveščeni o zbiranju podatkov iz PNR in o svojih pravicah
• avtomatizirana obdelava podatkov iz PNR ne more biti edina podlaga za sprejemanje odločitev, ki utegnejo imeti negativne pravne posledice za osebo ali nanjo znatno vplivati
• podatki iz PNR se lahko tretjim državam posredujejo le v zares izjemnih okoliščinah in samo za vsak primer posebej