Afriške, karibske in pacifiške države

Samojski sporazum

Odnose med EU in njenimi državami članicami ter državami članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) ureja Sporazum o partnerstvu OAKPD-EU, znan tudi kot Samojski sporazum.

Ta partnerski sporazum je pravni okvir za odnose med EU in 77 državami. Med temi je 47 afriških, 15 karibskih in 15 pacifiških držav.

Sporazum je namenjen okrepitvi zmogljivosti EU in držav AKP za skupno reševanje svetovnih izzivov.

Določa skupna načela in zajema naslednjih šest prednostnih področij:

Človekove pravice in demokracija

Mir in varnost

Razvoj

Migracije in mobilnost

podnebne spremembe

Gospodarska rast

Sporazum vključuje skupno podlago na ravni držav AKP v povezavi s tremi regionalnimi protokoli za afriške, karibske in pacifiške države, pri katerih je poudarek na specifičnih potrebah posameznih regij.

Svet je 20. julija 2023 dal zeleno luč za podpis in začasno uporabo sporazuma o partnerstvu kot novega pravnega okvira za naslednjih dvajset let, ki bo nadomestil Sporazum iz Cotonouja.

Novi sporazum so EU in njene države članice ter članice OAKPD uradno podpisale 15. novembra 2023 na Samoi. Začasno se je začel uporabljati januarja 2024.

• Samojski sporazum (Uradni list EU)
• Samojski sporazum: EU in njene države članice podpisale nov sporazum o partnerstvu s članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (sporočilo za javnost, 15. november 2023)
• Naslednik Sporazuma iz Cotonouja: Svet dal zeleno luč za nov sporazum o partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (sporočilo za javnost, 20. julij 2023)

Sporazum iz Cotonouja

Prejšnji partnerski okvir, Sporazum iz Cotonouja, je bil sprejet leta 2000 in je nadomestil Loméjsko konvencijo iz leta 1975. Sklenjen je bil za obdobje 20 let.

Sporazum iz Cotonouja bi se prvotno moral izteči februarja 2020. Njegove določbe so bile podaljšane, dokler se ni začel začasno uporabljati oz. dokler ni začel veljati novi sporazum o partnerstvu med EU in državami AKP.

Cilj sporazuma je zmanjšati in sčasoma izkoreniniti revščino ter prispevati k postopnemu vključevanju držav AKP v svetovno gospodarstvo.

Temelji na treh stebrih:

• razvojnem sodelovanjem
• gospodarskem in trgovinskem sodelovanju
• politični razsežnosti

• Sporazum iz Cotonouja

Skupne institucije (Sporazum iz Cotonouja)

Svet ministrov AKP-EU je najvišja institucija partnerstva AKP-EU. Sestaja se enkrat na leto, izmenično v Bruslju in v eni od držav AKP, sestavljajo pa ga:

• člani in članice Sveta EU
• član oz. članica Komisije
• po en član oz. članica vlade vsake države AKP

Odbor veleposlanikov AKP-EU pomaga Svetu ministrov in spremlja izvajanje Sporazuma iz Cotonouja.

Odbor AKP-EU za sodelovanje pri financiranju razvoja preverja, kako poteka sodelovanje pri financiranju razvoja, in spremlja napredek.

Skupni trgovinski odbor ministrov AKP-EU razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih s trgovino, ki zadevajo vse države AKP. Spremlja pogajanja v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu in njihovo izvajanje. Prav tako preučuje učinek večstranskih trgovinskih pogajanj na trgovino med AKP in EU ter razvoj gospodarstev AKP.

Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je posvetovalni organ, sestavljen iz enakega števila predstavnikov EU in držav AKP. Skupščina spodbuja demokratične procese in omogoča boljše razumevanje med narodi EU in narodi držav AKP. Poleg tega obravnava vprašanja v zvezi z razvojem ter partnerstvom AKP-EU, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu.

Področja sodelovanja

1. Razvoj

EU podpira programe in pobude, ki koristijo več državam iz skupine držav AKP. Vzpostavila je tudi programe za nadaljnjo regionalno gospodarsko rast in razvoj v posameznih regijah AKP.

EU v skladu s svojim novim dolgoročnim proračunom za obdobje 2021–2027 večino svojih razvojnih programov za partnerske države AKP financira v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI). Instrumentu bodo dodeljena finančna sredstva v skupni višini približno 79,5 milijarde EUR (v tekočih cenah). Evropski razvojni sklad (ERS), ki se je financiral z neposrednimi prispevki držav članic, je leta 2021 nehal obstajati.

2. Trgovina

EU se je s pogajanji sklenila vrsto sporazumov o gospodarskem partnerstvu z 79 državami AKP. Namen teh sporazumov je vzpostaviti skupno trgovinsko in razvojno partnerstvo, podprto z razvojno pomočjo.

Svet Komisiji podeli mandat za pogajanja o teh sporazumih, na koncu pa podpiše končni sporazum.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu z afriškimi državami

Pogajanja glede regionalnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu s 16 zahodnoafriškimi državami, Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (ECOWAS) ter Zahodnoafriško ekonomsko in monetarno unijo (WAEMU) so se zaključila julija 2014. Proces podpisa je v teku. Do sprejetja celovitega regionalnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z zahodno Afriko se od 3. septembra 2016 začasno uporablja vmesni sporazum o gospodarskem partnerstvu s Slonokoščeno obalo, od 15. decembra 2016 pa tovrstni sporazum z Gano.

• Sporazum o gospodarskem partnerstvu z zahodno Afriko (Evropska komisija)

Julija 2014 so bila uspešno zaključena tudi pogajanja z državami Južnoafriške razvojne skupnosti. Sporazum je bil podpisan 10. junija 2016 v kraju Kasane v Bocvani in se je začel začasno uporabljati 10. oktobra 2016.

• EU bo podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu s skupino držav Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo SGP (sporočilo za javnost, 1. junij 2016)
• Sporazum o gospodarskem partnerstvu (SGP) z državami Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo SGP

Oktobra 2014 so bila uspešno zaključena pogajanja z Vzhodnoafriško skupnostjo. Proces podpisa je v teku.

• Vzhodnoafriška skupnost: EU bo podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu z Burundijem, Kenijo, Ruando, Tanzanijo in Ugando (sporočilo za javnost, 20. junij 2016)

Kamerun je edina država v regiji, ki je podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Srednjo Afriko, in sicer 15. januarja 2009. Sporazum se je začel začasno uporabljati 4. avgusta 2014.

• Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Srednjo Afriko in EU

Kar zadeva vzhodnoafriško in južnoafriško regijo, so sporazum o gospodarskem partnerstvu podpisali Mavricij, Sejšeli, Zimbabve in Madagaskar, in sicer leta 2009. Sporazum se začasno uporablja od 14. maja 2012.

• Sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Vzhodne in Južne Afrike ter EU

Sporazum o gospodarskem partnerstvu na območju Karibov

EU je oktobra 2008 podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (CARIFORUM), tj. skupino 15 karibskih držav. Sporazum o gospodarskem partnerstvu CARIFORUM-EU se začasno uporablja od 29. decembra 2008.

• Sporazum o gospodarskem partnerstvu med CARIFORUM in EU

Sporazum o gospodarskem partnerstvu na območju Pacifika

Začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in pacifiškimi državami AKP je Papua Nova Gvineja podpisala julija 2009, Fidži pa decembra 2009. Papua Nova Gvineja ga je ratificirala maja 2011. Fidži se je julija 2014 odločil, da bo sporazum začel začasno uporabljati. Med 14 pacifiškimi državami Papua Nova Gvineja in Fidži predstavljata največji delež trgovine med EU in Pacifikom. Samoa je k sporazumu o gospodarskem partnerstvu pristopila 21. decembra 2018, Salomonovi otoki pa 17. maja 2020.

• Sporazum o gospodarskem partnerstvu med pacifiškimi državami in EU

3. Migracije

Migracije so pomemben vidik odnosov med EU in državami AKP. Okvir za sodelovanje na tem področju določa člen 13 Sporazuma iz Cotonouja.

Ta člen se nanaša na izboljšanje pogojev v državah izvora in tranzita, zakonite migracije ter vračanje migrantov brez urejenega statusa.

Na vrhu novembra 2015 so se EU ter voditelji afriških držav, ki jih to vprašanje najbolj zadeva, odločili za okrepitev političnega sodelovanja na področju migracij. Dogovorili so se o akcijskem načrtu, ki je vključeval 16 konkretnih ukrepov. Poleg tega je bil na vrhu ustanovljen nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki.

• Vrh v Valletti na temo migracij, 11. in 12. november 2015

Odzivanje na migracijske pritiske

Svet in Evropski svet si prizadevata za oblikovanje celovite evropske migracijske politike.

• Migracijska in azilna politika EU