Ukrajina: Izjava visokega predstavnika v imenu Evropske unije o nezakoniti priključitvi Krima in Sevastopola

Sedem let po nasilni nezakoniti priključitvi Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji je Evropska unija še naprej trdno odločena zagovarjati suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Evropska unija ponovno poudarja, da ne priznava te kršitve mednarodnega prava in jo še naprej obsoja. To je še vedno neposreden izziv za mednarodno varnost in ima resne posledice za mednarodni pravni red, ki ščiti ozemeljsko nedotakljivost, enovitost in suverenost vseh držav.

Evropska unija bo tudi v prihodnje dosledno izvajala politiko nepriznavanja, tudi z omejevalnimi ukrepi in sodelovanjem v mednarodnih forumih. Države članice ZN znova poziva, naj razmislijo o uvedbi podobnih ukrepov nepriznavanja v skladu z Resolucijo Generalne skupščine ZN 68/262 z dne 27. marca 2014. Evropska unija ne priznava in tudi v prihodnje ne bo priznala volitev Ruske federacije na Krimskem polotoku.

Vse večja militarizacija polotoka s strani Ruske federacije, vključno z več vojaškimi vajami in gradnjo vojnih ladij, še naprej negativno vpliva na varnostne razmere v črnomorski regiji. Rusija je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom prebivalcem Krima prisilno izdala državljanstvo in vpoklic v svoje oborožene sile. V skladu z Resolucijo Generalne skupščine ZN 75/29 z dne 7. decembra 2020 Evropska unija opozarja na negativne učinke nezakonite priključitve na regionalno stabilnost, kar je razvidno iz neupravičene uporabe vojaške sile s strani Rusije proti Ukrajini 25. novembra 2018. Poleg tega bi morala Ruska federacija nehati preseljevati svoje civilno prebivalstvo na polotok in tako spreminjati demografsko strukturo prebivalstva.

Evropska unija obsoja gradnjo mostu Kerč in odprtje železniškega odseka brez soglasja Ukrajine. To predstavlja dodatne poskuse v smeri prisilnega povezovanja nezakonito priključenega polotoka in Rusije ter dodatno kršitev suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine. EU pričakuje, da bo Rusija v skladu z mednarodnim pravom zagotovila neovirano in prosto plovbo vseh ladij skozi Kerško ožino v Azovsko morje in iz njega. Nezakonite omejitve te plovbe trenutno veljajo in imajo negativne gospodarske posledice za ukrajinska pristanišča v Azovskem morju ter celotno regijo.

Razmere na področju človekovih pravic na Krimskem polotoku so se po nezakoniti priključitvi Ruski federaciji bistveno poslabšale. Evropska unija ob upoštevanju prelomne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 14. januarja 2021 poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje mednarodno humanitarno pravo, mednarodne standarde človekovih pravic in ustrezne resolucije Generalne skupščine ZN, vključno s 75/192 z dne 16. decembra 2020. Prebivalci polotoka se soočajo s sistematskimi omejitvami svojih temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja, veroizpovedi ali prepričanja in združevanja ter pravica do mirnega zbiranja. Novinarji, zagovorniki človekovih pravic in odvetniki se pri svojem delu soočajo z vmešavanjem in ustrahovanjem. Krimski Tatari so še vedno nesprejemljivo preganjani, pod pritiskom, njihove pravice pa so grobo kršene. Krimskim Tatarom, Ukrajincem ter vsem etničnim in verskim skupnostim polotoka mora biti zagotovljeno, da ohranjajo in razvijajo svojo kulturo, izobraževanje, identiteto ter dediščino in običaje, ki jih trenutno ogroža nezakonita priključitev. Ustaviti je treba uničujoče ukrepe proti kulturni dediščini polotoka, kot so arheološko bogastvo, umetniška dela, muzeji ali zgodovinske znamenitosti, ki se nadaljujejo.

V skladu z Resolucijo Generalne skupščine ZN 75/192 z dne 16. decembra 2020 je bistveno, da imajo regionalni in mednarodni mehanizmi za spremljanje človekovih pravic ter nevladne organizacije za človekove pravice neoviran dostop do Krima in Sevastopola. Vse nerešene primere kršitev človekovih pravic in zlorab, kot so prisilna izginotja, mučenje in uboji, nasilje, politično motiviran pregon, diskriminacija in nadlegovanje, je treba temeljito preiskati. Vse osebe, ki so bile pridržane na Krimskem polotoku in obsojene v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Emirjem-Useinom Kukujem in petimi soobtoženimi osebami, Olegom Prihodkom, nedavno obsojenim Enverjem Omerovom, Rizo Omerovom in Ajderjem Džaparovom, je treba nemudoma izpustiti. Prepoved dejavnosti medžlisa, samoupravnega organa krimskih Tatarov, je treba razveljaviti. Rusija mora sprejeti tudi ukrepe za izboljšanje okoljskih razmer, ki so se od nezakonite priključitve občutno poslabšale.

EU pozdravlja diplomatska prizadevanja za ponovno vzpostavitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter bo preučila konkretne zamisli Ukrajine v zvezi s tem v skladu z uveljavljeno politiko nepriznavanja.

Ta izjava je objavljena ob sedmi obletnici nezakonite priključitve Krima in Sevastopola s strani Ruske federacije, ki jo 26. februarja 2021 obeležuje Ukrajina.

Tej izjavi se pridružujejo države kandidatke Republika Severna Makedonija, Črna gora in Albanija¹⁾, države Efte Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina, Republika Moldavija in Gruzija.

¹⁾ Republika Severna Makedonija, Črna gora in Albanija še naprej sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu.