"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.

Za več informacij in spremembo nastavitev obiščite stran o naši politiki glede piškotkov.

български español čeština dansk Deutsch eesti Ελληνικά English français Gaeilge hrvatski italiano latviešu lietuvių magyar Malti Nederlands polski português română slovenčina slovenščina suomi svenska
Skip to content

Akt o neto ničelni industriji: standard za proizvodno zmogljivost strateških proizvodov neto ničelnih tehnologij

EU bo povečala proizvodnjo čistih tehnologij v EU.

Svet je maja 2024 sprejel akt o neto ničelni industriji.

S tem bo pospešen napredek pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 ter prehod na podnebno nevtralnost in hkrati:

  • izboljšana konkurenčnost industrije EU
  • ustvarjena kakovostna delovna mesta
  • podprta prizadevanja EU za energetsko neodvisnost
V infografiki je predstavljen akt o neto ničelni industriji.

Akt o neto ničelni industriji: standard za proizvodno zmogljivost strateških proizvodov neto ničelnih tehnologij

Cilji akta o neto ničelni industriji:

  • spodbujanje naložb v proizvodne zmogljivosti ključnih proizvodov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje ciljev podnebne nevtralnosti EU
  • vzpostavitev enostavnega pravnega okvira za neto ničelne industrije iz EU
  • izpolnitev 40 % domačih potreb v EU s čistimi tehnologijami domače proizvodnje do leta 2030

Ti cilji so povezani z uresničevanjem cilja podnebne nevtralnosti, ki določa zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Seznam strateških neto ničelnih tehnologij temelji na treh merilih:

  1. zrelost neto ničelnih tehnologij
  2. prispevek k razogljičenju in konkurenčnosti
  3. obstoj tveganja za zanesljivost oskrbe

Primeri strateških neto ničelnih tehnologij

  • Sončna fotovoltaika in sončna toplotna energija
    • cilj več kot 320 GW novo postavljenih zmogljivosti sončne fotovoltaike do leta 2025, in 600 GW do leta 2030
    • bi lahko ustvarili: 60 milijard EUR letnega BDP v Evropi in 400 000 novih delovnih mest
  • Vetrna energija na kopnem in energija iz obnovljivih virov na morju
    • povečanje zmogljivosti z 204 GW v letu 2022 na več kot 500 GW v letu 2030
    • najmanj 42,5 % energije iz obnovljivih virov do leta 2030
  • Baterije

Cilji zbiranja:

    • cilj za prenosne baterije je 63 % v letu 2027 in 73 % do leta 2030
    • cilj za baterije iz lahkih prevoznih sredstev je 51 % v letu 2028 in 61 % do leta 2030
    • cilj za predelavo materiala za litij bo 50 % do leta 2027 in 80 % do leta 2030
  • Toplotne črpalke
    • 2021: obstoječe stavbe s toplotnimi črpalkami = 2 milijona enot
    • 2025: obstoječe stavbe s toplotnimi črpalkami = 3 milijone enot + nove stavbe = 1,2 milijona enot
    • 2030: obstoječe stavbe s toplotnimi črpalkami = 5 milijonov enot + nove stavbe = 1,5 milijona enot
    • do leta 2030 se bo zaradi toplotnih črpalk povpraševanje Evrope po plinu za ogrevanje stavb predvidoma zmanjšalo za najmanj 21 milijard kubičnih metrov
  • Obnovljivi vodik
    • vodik predstavlja približno 2 % mešanice energijskih virov EU
    • do leta 2050 bi lahko vodik predstavljal 20 % evropske mešanice energijskih virov, od tega 20–50 % za energijske potrebe v prometu in 5–20 % v industriji
  • Biometan in bioplin
    • proizvodnja bioplina in biometana je bila v letu 2021 enaka količini porabe zemeljskega plina v Belgiji (196 TWh)
    • do leta 2030 mora proizvodnja biometana v EU doseči 35 milijard kubičnih metrov letno
  • Zajemanje in shranjevanje CO2
    • zajemanje in shranjevanje CO2 naj bi se do leta 2030 povečalo na 80 milijonov ton CO2, do leta 2040 pa na najmanj 300 milijonov ton
    • letna zmogljivost vbrizganja najmanj 50 milijonov ton CO2 na območjih shranjevanja v EU, njenih ekskluzivnih ekonomskih conah ali njenem epikontinentalnem pasu
  • Omrežne tehnologije
    • leta 2024 bo imelo 77 % potrošnikov v EU pametne števce za elektriko, 44 % pa za plin

KAKO:

  • hitrejši postopki za izdajo dovoljenj za izgradnjo, razširitev, spremembo in delovanje projektov za proizvodnjo neto ničelnih tehnologij
    • 12 mesecev za projekte z manj kot 1 GW letno
    • 18 mesecev za večje projekte
    • točke „vse na enem mestu“ za podporo
  • enostaven pravni okvir za neto ničelne industrije s sedežem v EU
  • spodbujanje inovacij: države članice bodo lahko podpirale inovacije z vzpostavitvijo regulativnih peskovnikov za neto ničelne tehnologije
  • dostop do trgov s spodbujanjem povpraševanja potrošnikov in javnega naročanja
  • platforma za neto ničelne tehnologije v Evropi kot mehanizem za usklajevanje razprav ter izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z vprašanji, povezanimi s to uredbo
  • izboljšanje spretnosti(akademije za spretnosti): razvoj usposobljene delovne sile in delovnih mest, potrebnih za neto ničelno industrijo v Evropi

Svetovni trg

Svetovni trg za tehnologije za neto ničelne tehnologije bo do leta 2030 vreden okoli 600 milijard EUR na leto

Vir: Evropska komisija, Edelman Global Advisory, Carbon Gap

Zadnja posodobitev: 6. februar 2024