"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet je sprejel delni splošni pristop glede priloge k strateškemu inovacijskemu programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).
Ta sporazum na ministrski ravni je pomemben mejnik, ki omogoča tudi začetek medinstitucionalne izmenjave mnenj o svežnju EIT z Evropskim parlamentom.
Blaženka Divjak, hrvaška ministrica za znanost in izobraževanje
V prilogi k strateškemu inovacijskemu programu so določeni prednostna področja in strategija EIT za obdobje 2021–2027. V njej so opredeljeni cilji, ključni ukrepi, način delovanja, pričakovani rezultati in potrebni viri inštituta EIT. Zagotavlja tudi potrebno skladnost EIT s programom Obzorje Evropa, ki je prihodnji okvirni program EU za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027, poleg tega pa naj bi spodbujal sinergije z drugimi programi EU.
Strateški pristop k mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav in inovacij
Ministri in ministrice so na podlagi dopisa predsedstva izmenjali mnenja o strategiji EU za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij.
V zvezi s tem so potrdili pomen mednarodnega sodelovanja za čim večji izkoristek potenciala raziskav in inovacij v EU. Obenem je več ministrov in ministric poudarilo, da je treba s sporazumi o sodelovanju izpolnjevati pogoje vzajemnosti, dodane vrednosti in spoštovanja vrednot EU. Ministri in ministrice so široko podprli diferenciran pristop, ki nagrajuje tiste države, ki želijo sodelovati na področjih skupnega strateškega interesa.
Poudarili so tudi, da je treba več vlagati v raziskave in inovacije, da bi privabili nadarjene raziskovalce in raziskovalke iz tretjih držav, pa tudi, da bi raziskovalce in raziskovalke iz EU ohranili v EU.
Znanost ne pozna meja. Da bi naši raziskovalci in raziskovalke ohranjali odličnost, morajo imeti možnost dostopa do mednarodnih raziskovalnih zmogljivosti in sodelovati s svojimi kolegi v tretjih državah. EU ostaja odprta za vzajemno koristne sporazume o sodelovanju na področju raziskav in inovacij s svojimi glavnimi svetovnimi partnerji.
Blaženka Divjak, hrvaška ministrica za znanost in izobraževanje
Evropski zeleni dogovor – prehod na podnebno nevtralno in krožno industrijo EU
Ministri in ministrice so na podlagi dopisa predsedstva izmenjali mnenja o najustreznejših politikah, potrebnih za:
podporo prispevku industrije k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050,
zmanjšanje tveganja selitve virov CO2 ter
olajšanje in pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo z digitalizacijo
Poskrbeti moramo, da bo prehod na podnebno nevtralno industrijo EU pravičen, vključujoč in trajnosten. Naša največja naloga bo pretvarjanje izzivov v priložnosti. Z današnjimi razpravami dokazujemo, da smo odločeni ohraniti konkurenčnost naše industrije ob hkratnem doseganju podnebnih ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru.
Darko Horvat, hrvaški minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt
Evropski zeleni dogovor je Komisija predlagala decembra 2019 kot novo strategijo EU za rast. Njegov namen je do leta 2050 preoblikovati EU v trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo. V njem so predlagani številni ukrepi in politike, katerih cilji so pravičen in vključujoč prehod, povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU, izboljšanje zdravja in kakovosti življenja ljudi ter varovanje okolja. Evropski svet je decembra 2019 podprl cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
Sklepi o boljši pripravi zakonodaje z naslovom „Zagotavljanje konkurenčnosti ter trajnostne in vključujoče rasti“
Svet je sprejel sklepe v okviru agende za boljšo pripravo zakonodaje. Ti sklepi zadevajo kakovost ocen učinka in potrebo po tem, da oblikovalci politik upoštevajo posebne interese malih in srednjih, zagonskih in mikro podjetij ter izboljšajo metode preverjanja tega, ali veljavna zakonodaja EU še naprej služi svojemu namenu. Boljša priprava zakonodaje ima pomembno vlogo pri doseganju konkurenčnosti, trajnostnosti in vključujočnosti gospodarstva EU. Zagotavlja sprejemanje odločitev in politik, ki služijo svojemu namenu, na podlagi dokazov.
Evropski semester – poročilo o uspešnosti enotnega trga
Svet je na podlagi dopisa predsedstva izmenjal mnenja o ugotovitvah iz poročila o uspešnosti enotnega trga, ki ga je pripravila Komisija.
Ministri in ministrice so se na splošno strinjali, da je potreben celosten pristop k povezovanju enotnega trga, hkrati pa se je treba osredotočiti na specifična področja s še neizkoriščenimi možnostmi, denimo pri storitvah. Glavni instrumenti za čim večji izkoristek prednosti enotnega trga so še naprej boljše izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga ter nadaljnja standardizacija, harmonizacija in vzajemno priznavanje.
V poročilu o uspešnosti enotnega trga za leto 2019 je ocenjena ekonomska uspešnost enotnega trga EU in so izpostavljena področja, na katerih morajo države članice za optimizacijo te uspešnosti izvesti strukturne reforme. Poročilo zajema blago, storitve, energijo, digitalizacijo, javna naročila in povezovanje kapitalskih trgov. Priložen je letni strategiji Komisije za trajnostno rast za leto 2020, v kateri so določene prednostne naloge politike, usmerjene v konkurenčno trajnost, in ki označuje začetek evropskega semestra 2020.
Komisija je Svetu predstavila prvo oceno morebitnega učinka izbruha COVID-19 na industrijo EU. Države članice je opozorila na pomen izmenjave vseh ključnih informacij in usklajevanja vseh ukrepov, sprejetih na ravni EU.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
(c) Ugotovitve raziskave o ovirah na enotnem trgu za češka podjetja in sklepi z mednarodne konference z naslovom „Enotni trg EU z vidika MSP“ (Praga, 16. januar 2020)
– poročanje češke delegacije
Češka delegacija je Svet opozorila na ugotovitve zgoraj navedene raziskave in konference. Glavni namen raziskave, ki jo je izvedlo češko ministrstvo za industrijo in trgovino, je bil analizirati, kako se češki podjetniki spopadajo z izbranimi ovirami za trgovino na enotnem trgu. Po drugi strani je bil cilj konference seznaniti podjetnike s poslovnimi priložnostmi na enotnem trgu.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Litovska delegacija je Svetu poročala o ugotovitvah raziskave o ovirah, s katerimi se litovska podjetja srečujejo na enotnem trgu, ko širijo čezmejne dejavnosti. Raziskava, ki jo je litovska vlada začela izvajati novembra 2019, je bila zaključena 31. decembra 2019. Opozorjeno je bilo, da bo 13. marca 2020 v Vilni potekal dogodek v zvezi s tem na visoki ravni, na katerem se bo skupaj s predstavniki podjetij razpravljalo o teh ugotovitvah in se bodo preučile možne rešitve.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Ta sporazum na ministrski ravni je pomemben mejnik, ki omogoča tudi začetek medinstitucionalne izmenjave mnenj o svežnju EIT z Evropskim parlamentom.
Poskrbeti moramo, da bo prehod na podnebno nevtralno industrijo EU pravičen, vključujoč in trajnosten. Naša največja naloga bo pretvarjanje izzivov v priložnosti. Z današnjimi razpravami dokazujemo, da smo odločeni ohraniti konkurenčnost naše industrije ob hkratnem doseganju podnebnih ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru.
