Boljše pravno urejanje

Načela in cilji

Zakonodaja EU močno vpliva na življenja več kot 450 milijonov državljanov in državljank. Neposredno je povezana z nacionalno zakonodajo 27 držav članic EU in zapleteno mrežo mednarodnih zavez.

Zato je bistveno, da institucije EU pri pripravi ali posodabljanju zakonodaje dosegajo najvišje standarde kakovosti. Zagotavljati morajo, da vsaka določba zakonodajnega akta temelji na dokazih in upošteva ključna načela, kot so učinkovitost, enostavnost, preglednost, sorazmernost in izvršljivost.

Agenda za boljše pravno urejanje zajema celoten cikel priprave zakonodaje, tj. vse od oblikovanja in priprave politike do njenega sprejetja, izvajanja, uporabe, vrednotenja ter pregleda.

1. 1

   Oblikovanje in priprava politike

2. 2

   Sprejetje

3. 3

   Izvajanje

4. 4

   Uporaba

5. 5

   Vrednotenje

6. 6

   Pregled

Cilj je oblikovati in izvajati zakone in politike, ki so učinkoviti, enostavni, temeljijo na dokazih, so pregledni in sorazmerni ter ne ustvarjajo nepotrebnih bremen.

To prispeva tudi k zmanjšanju birokracije, ki jo predpisi EU lahko povzročijo podjetjem, s tem pa se povečuje konkurenčnost Evrope.

Orodja za boljšo pripravo zakonodaje

V vsaki fazi političnega cikla je treba uporabljati določena načela, orodja in postopke, da bi zagotovili, da so predpisi EU kar najboljši.

Ocene učinka

Preden Komisija predlaga pomembnejšo zakonodajo, bi morala oceniti morebitne gospodarske, socialne in okoljske učinke. Opredeliti bi morala težavo, ki jo poskuša obravnavati, zbrati vse ustrezno javno strokovno znanje s pozivi k predložitvi dokazov ter uporabiti javna posvetovanja za pridobivanje povratnih informacij o razmislekih, na katere se osredotoča, in o usmeritvah, ki jih predlaga.

Preučiti in opredeliti bi morala tudi različne možnosti politike ter povezane stroške in koristi, da bi lahko sozakonodajalca (Svet in Parlament) izpopolnila predloge in jih uskladila s političnimi cilji držav članic ter volivcev in volivk.

Subsidiarnost in sorazmernost

Pri pripravi nove zakonodaje je treba spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji.

Subsidiarnost

EU bi morala ukrepati le, kadar je cilje mogoče lažje doseči na ravni EU kot na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Sorazmernost

Ukrepanje EU ne sme preseči okvira, potrebnega za doseganje ciljev Pogodb.

Z dokazi podprta politika

Predlogi EU bi morali temeljiti na najboljših razpoložljivih in zanesljivih dokazih in analizah, da bi dosegli želeni učinek, ki je v korist celotne družbe EU. V ta namen Komisija zbira najboljše razpoložljive podatke na podlagi študij, posvetovanj z deležniki in pozivov k predložitvi dokazov.

Poenostavitev in zmanjšanje regulativnih bremen

Številni deležniki so v zadnjih letih predlagali, da bi si morala EU prizadevati za zmanjšanje nepotrebnih upravnih stroškov ter zakonodajo prilagoditi, da bi bila lažja za razumevanje in izvajanje, zlasti za podjetja ter mala in srednja podjetja.

Svet in Komisija sta se v odziv na te pomisleke dogovorila o konkretnih ciljih, ki vključujejo zmanjšanje upravnih stroškov in obveznosti poročanja za vsaj 25 % za vsa podjetja ter za vsaj 35 % za mala in srednja podjetja (MSP) do leta 2030. To je treba izvesti, ne da bi pri tem ogrozili tozadevne cilje politike.

Poenostavitev je ena od glavnih prednostnih nalog strateške agende za obdobje 2024–2029 in Izjave iz Budimpešte o novem dogovoru o evropski konkurenčnosti.

Posvetovanje z deležniki in njihovo sodelovanje

Državljani in državljanke, podjetja, nevladne organizacije, strokovnjaki in drugi deležniki bi morali biti vključeni v pripravo pobud EU. To se zagotovi z metodami, kot so pozivi k predložitvi dokazov, ciljno usmerjena posvetovanja s strokovnjaki, javna posvetovanja in preverjanja dejanskega stanja.

Leta 2025 je bilo na portalu Komisije za povratne informacije zabeleženih več kot 9 milijonov obiskov z več kot 21 000 mnenji o 51 zakonodajnih predlogih.

Mnenja o osnutkih zakonodajnih aktov se nato posredujejo Svetu in Parlamentu.

• Povejte svoje mnenje: javna posvetovanja in povratne informacije (Evropska komisija)

Vrednotenje in pregled

Obstoječo zakonodajo EU je treba vrednotiti, da se ugotovi, ali je še vedno učinkovita ter ali povzroča nepotrebne stroške oziroma ima nenamerne posledice. V ta namen skoraj vsi novi zakonodajni predlogi vključujejo klavzule o rednem pregledu, nekatere tudi o vmesnih pregledih, da se zagotovi izvajanje v skladu z načrti.

Komisija dvakrat letno organizira dialoge o izvajanju z deležniki, da se razpravlja o možnostih izvajanja v praksi in morebitnih ovirah.

Vloga Sveta

Boljša priprava zakonodaje je stalna prednostna naloga Sveta.

V okviru prizadevanj Sveta, da bi zakonodaja EU ustrezala svojemu namenu, so nekatere njegove sestave večkrat sprejele sklepe o boljšem pravnem urejanju.

• Regulativni peskovniki in določbe o eksperimentiranju kot orodja za boljše pravno urejanje: Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 6. november 2020)
• Boljša priprava zakonodaje za konkurenčnost ter trajnostno in vključujočo rast: Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 27. februar 2020)

Ministri in ministrice so novembra 2024 opravili orientacijsko razpravo o boljšem pravnem urejanju. Večina delegacij je pozdravila predloge za zmanjšanje bremena poročanja za 25 % in cilj, da se breme za MSP zmanjša za 35 %, ter imenovanje komisarja za izvajanje in poenostavitev.

• Svet za konkurenčnost, 28. november 2024

Ministri in ministrice so septembra 2025 pozvali k uporabi načel boljšega pravnega urejanja, kot so sistematična uporaba ocen učinka, naknadna vrednotenja, posvetovanja z deležniki in preverjanje dejanskega stanja. Na splošno so se strinjali, da bi moral Svet za konkurenčnost še naprej pozorno spremljati zadeve, da bi se izognili dodatnim obremenitvam v prihodnosti.

• Svet za konkurenčnost, 29. september 2025

Ministri in ministrice so decembra 2025 pozvali k bolj sistematičnemu spremljanju skupnih bremen, ki izhajajo iz upravnih stroškov in stroškov prilagajanja, povezanih z novo zakonodajo, ter pozvali Komisijo, naj izvede temeljite ocene učinka za zakonodajne predloge, za katere se pričakuje, da bodo imeli znatne gospodarske, okoljske ali socialne učinke.

• Svet za splošne zadeve, 16. december 2025

V zadnjih letih so voditelji in voditeljice EU v Evropskem svetu večkrat poudarili, da je treba pravila poenostaviti, da bi povečali dolgoročno konkurenčnost EU.

Marca 2026 so Komisijo pozvali, naj:

• zagotovi, da bodo vse nove pobude EU usklajene z načelom vgrajene enostavnosti, da jih bodo spremljale visokokakovostne ocene učinka, da bodo prispevale k ciljem EU na področju konkurenčnosti, zmanjšale stroške in se izogibale bremenom
• daje prednost uredbam pred direktivami
• omeji uporabo delegiranih in izvedbenih aktov, ki bi morali biti osredotočeni na tehnične elemente

• Sklepi Evropskega sveta, 19. marec 2026

Kot nadaljnji ukrep je Komisija aprila 2026 objavila sporočilo o preprostejših, jasnejših in bolje izvrševanih pravilih EU, v katerem je določen doslednejši pristop k boljšemu pravnemu urejanju. Na podlagi tega naj bi pripravili vrsto pobud, v zvezi s katerimi se bo delo nadaljevalo v ustreznih pripravljalnih telesih Sveta.

To je prva reforma okvira za boljše pravno urejanje, ki je bila izvedena od leta 2021.

• Preprostejša, jasnejša in bolje izvrševana pravila EU, sporočilo Komisije, 28. april 2026
• Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje, sporočilo Komisije, 29. april 2021

Glej tudi

• Boljše pravno urejanje (Evropska komisija)