Skip to content

Boljša priprava zakonodaje

Kaj je sporazum o boljši pripravi zakonodaje?

S sporazumom o boljši pripravi zakonodaje naj bi izboljšali način sprejemanja zakonodaje EU in zagotovili, da bi ta bolje služila državljanom in podjetjem. Z njo naj bi zakonodajni postopek EU postal bolj pregleden, odprt za prispevke deležnikov in bolj razumljiv. Pomagala bo tudi pri oceni vpliva zakonodaje EU za mala in srednja podjetja, lokalno industrijo ter navadne državljane. To bo podlaga za nov sporazum med institucijami EU, ki je bil zasnovan, da bi omogočil bolj nemoteno in jasnejše sodelovanje med njimi.

Eden od glavnih ciljev sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, znanega tudi kot „boljše pravno urejanje“ ali „pametna pravna ureditev“, je zagotoviti, da bodo cilji politik in zakonodaje EU doseženi z minimalnimi stroški in upravnim bremenom. Tako bi zagotovili, da bi se politične odločitve pripravljale na odprt in pregleden način, da bi temeljile na najboljših razpoložljivih dokazih ter na podlagi intenzivnega sodelovanja deležnikov. Agenda za boljše pravno urejanje zajema celoten politični cikel – oblikovanje in pripravo politike, njeno sprejetje, izvajanje, uporabo, vrednotenje ter pregled. Za vsako fazo tega cikla bodo na voljo specifična načela, cilji, orodja in postopki, da bi imela EU najboljšo možno pravno ureditev.

Zakaj jo potrebujemo?

Ni preprosto razumeti, kako na ravni EU nastane zakonodajni predlog, in mu slediti na njegovi poti skozi vse institucije do trenutka prenosa v nacionalno pravo. Postopek je pogosto zapleten, včasih tudi dolgotrajen. Hkrati je ključnega pomena zagotoviti kakovost pravne ureditve ter njeno odzivnost na potrebe družbe in podjetij. Zato se institucije EU neprestano ukvarjajo s tem, kako izboljšati način sprejemanja zakonodaje Evropske unije. Prav tako si prizadevajo okrepiti sodelovanje med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije, da bi bolje služili državljanom.

Pravno urejanje je v ospredju delovanja EU, saj s poenostavljanjem in boljšim prilagajanjem zakonodaje podjetjem in državljanom bistveno prispeva h konkurenčnosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest.

Podrobnosti

Celovita agenda za boljše pravno urejanje, ki jo je predlagala Junckerjeva Komisija, je sestavljena iz dveh glavnih delov.

Predlog medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju

Ta zajema predvsem načrtovanje, uporabo orodij za boljše pravno urejanje ter delegirane in izvedbene akte. Ta sporazum naj nadomesti sedanji sporazum o boljšem pravnem urejanju iz leta 2003.

Sporočilo o boljšem pravnem urejanju za boljše rezultate – agenda EU

Sporočilo, v katerem je opredeljen pristop Komisije k boljšemu pravnemu urejanju, Komisijo zavezuje k povečanju odprtosti in preglednosti svojega dela. Prav tako določa orodja, ki jih bo uporabljala Komisija, vključno z integriranimi smernicami za boljše pravno urejanje. Poleg tega opisuje, kako bo Komisija okrepila program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)

Namen programa Komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (REFIT) je zagotoviti, da bi zakonodaja EU še naprej ustrezala svojemu namenu in dosegala rezultate, ki so jih predvideli zakonodajalci EU.

Agenda za boljše pravno urejanje vključuje tudi več spremnih dokumentov, neposredno povezanih z elementi, ki jih pregleduje Svet. Ti dokumenti vsebujejo smernice za boljše pravno urejanje in dokumente, povezane s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

V Svetu

Boljša priprava zakonodaje je stalna prednostna naloga Sveta. Svet se zavzema za kakovostnejšo zakonodajo, temelječo na dokazih, ter učinkovito in manj težavno oblikovanje politik. Svet za konkurenčnost je v prizadevanjih, da bi zakonodaja EU „ustrezala svojemu namenu“, večkrat sprejel sklepe o boljši pravni ureditvi. Te sklepe je podprl tudi Evropski svet.

Svet za splošne zadeve je marca 2015 začel priprave na pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu. Zaprosil je Coreper, naj preuči vprašanja, ki bi jih lahko vključili v prihodnji medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju. Po razpravah na tehnični ravni in kasneje v Coreperju so se ministri na seji Sveta za splošne zadeve aprila 2015 dogovorili o glavnih prednostnih nalogah Sveta, ki zadevajo medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju (načrtovanje, boljša pravna ureditev in strokovno posvetovanje o delegiranih aktih). To stališče je bilo izraženo v pismu predsedujočega Svetu za splošne zadeve, Edgarja Rinkēvičsa, podpredsedniku Komisije, Fransu Timmermansu, ki je podlaga za pogajanja z drugima dvema institucijama.

Komisija je 19. maja 2015 sprejela agendo za boljše pravno urejanje. Svet za splošne zadeve je o njej razpravljal 23. junija 2015. Ministri so se seznanili z delom, ki ga je opravil Svet, zlasti v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom, o katerem se bodo dogovorili Svet, Evropski parlament in Komisija, ter o vsebini širše agende za boljše pravno urejanje razpravljali tudi z vidika podjetij in državljanov.

Svet je 15. decembra 2015 odobril začasni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, ki je bil dosežen z Evropskim parlamentom in Komisijo.

Svet je sporazum o boljši pripravi zakonodaje sprejel 15. marca 2016. Ministri so prav tako odobrili ureditve o letnem načrtovanju, ki določbe medinstitucionalnega sporazuma prenašajo v niz konkretnih praktičnih ukrepov in časovnih okvirov.

Sporazum je bil podpisan 13. aprila 2016 in je začel veljati še isti dan. V Uradnem listu EU je bil objavljen 12. maja 2016.

Področja