Svet za zunanje zadeve (obramba), 14. november 2023

Glavni rezultati

Podpora EU Ukrajini

Svet za zunanje zadeve je po kratkem videosporočilu ukrajinskega ministra za obrambo Rustema Umierova razpravljal o podpori EU Ukrajini.

Visoki predstavnik je poudaril, da se je treba nujno dogovoriti o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini, da bi zadostili njenim takojšnjim potrebam glede zračne obrambe, usposabljanja, streliva in zimske opreme ter tako omogočili njeno obrambo pred rusko agresijo.

V ministrski razpravi so se nato osredotočili na dolgoročnejše varnostne zaveze, in sicer ob upoštevanju oktobrskih sklepov Evropskega sveta, v katerih je bil visoki predstavnik pozvan, naj se na podlagi okvira, ki ga bo potrdil Svet, posvetuje z Ukrajino in o tem poroča Evropskemu svetu na decembrskem zasedanju.

Ministri in ministrice so razpravljali o misiji EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine), katere cilj usposobiti 30 000 vojakov je bil že dosežen, sedaj pa naj bi jih usposobili še 10 000, ter se seznanili s prizadevanji EU za dostavo streliva Ukrajini v okviru pobude iz marca 2023.

V zvezi s tem je visoki predstavnik potrdil, da izvajanje še poteka in da so države članice zavezane podpirati Ukrajino tako dolgo, kot je potrebno.

Zagotoviti milijon izstrelkov je še vedno naš politični cilj, ki smo ga določili skupaj z državami članicami. Je ambiciozen, toda ostaja naš cilj, h kateremu še vedno stremimo ter si vsakodnevno prizadevamo, da bi hitreje dobavili več streliva.

Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko

Visoki predstavnik je poudaril, da lahko evropska obrambna industrija Ukrajini dobavi strelivo, vendar potrebuje predvidljivost. EU se je zato dogovorila o aktu v podporo proizvodnji streliva in ga začela izvajati, Evropska komisija pa bo v začetku leta 2024 predstavila evropsko strategijo za obrambno industrijo.

Aktualne zadeve

Ministri in ministrice EU za obrambo so v okviru aktualnih zadev razpravljali o napredku glede zmogljivosti EU za hitro napotitev, tj. ključnega pričakovanega rezultata strateškega kompasa, ki bo EU omogočil napotitev do 5 000 vojakov kot odziv na neposredne grožnje in krizne razmere. Zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev bi morala v celoti delovati leta 2025, visoki predstavnik pa je glede na ta rok države članice spodbudil, naj prispevajo več sil in zmogljivosti ter sledijo dogovorjenemu časovnemu okviru.

Visoki predstavnik je nato Svetu poročal o misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP) ter vplivu spreminjajočega se geopolitičnega okolja nanje. Pri razpravi so se med drugim osredotočili na Sahel, kjer bo EU podprla obalne države Gvinejskega zaliva pri njihovem odzivu na širjenje teroristične grožnje, in vojaško operacijo EU v Bosni in Hercegovini, kjer je bil mandat EUFOR ALTHEA podaljšan še za eno leto.

Sklepi Sveta in drugi sklepi

Svet je 13. novembra odobril sklepe o politiki EU glede vesoljske strategije EU za varnost in obrambo.

Svet je tega dne sprejel tudi priporočilo o oceni napredka, ki so ga vključene države članice dosegle pri izpolnjevanju obveznosti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO).

• Vesolje: Svet odobril sklepe o vesoljski strategiji EU za varnost in obrambo (sporočilo za javnost, 14. november 2023)
• Obrambno sodelovanje: Svet ocenil napredek na področju PESCO in začel njegov strateški pregled (sporočilo za javnost, 14. november 2023)

Neformalni zajtrk z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom

Ministri in ministrice EU za obrambo so imeli neformalni delovni zajtrk z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom ter razpravljali o odpornosti kritične infrastrukture ter zmožnostih EU in Nata za odzivanje na nove grožnje glede na več nedavnih varnostnih incidentov v Baltskem morju.

Usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije

Ministri in ministrice EU za obrambo so se tik pred sejo Sveta za zunanje zadeve v sestavi za obrambo sestali na seji usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA), ki ji je v vlogi vodje agencije predsedoval visoki predstavnik Josep Borrell.

Usmerjevalni odbor je odobril prednostne naloge EU za razvoj zmogljivosti za leto 2023. Dokument služi kot izhodišče za vseevropsko obrambno načrtovanje in vse pobude EU, povezane z obrambo. 22 prednostnih nalog odraža vojaške razmere v Ukrajini, podpira obrambne cilje EU in je zasnovanih tako, da bodo privedle do konkretnih projektov.

Ministri in ministrice EU za obrambo so potrdili tudi skupno izjavo o krepitvi dostopa tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB) do financiranja in njene zmožnosti, da prispeva k miru, stabilnosti in trajnosti v Evropi. V izjavi je poudarjen pomen izboljšanja dostopa EDTIB do javnega in zasebnega financiranja, ki naj bi bilo ključno za ohranjanje industrijskih dejavnosti, spodbujanje inovacij in povečanje konkurenčnosti.

• Ministri in ministrice EU za obrambo so se dogovorili, da bodo dali prednost 22 vojaškim zmogljivostim za okrepitev evropskih oboroženih sil (sporočilo za javnost, 14. november 2023, spletišče EDA)
• Ministri in ministrice EU za obrambo pozivajo h krepitvi dostopa obrambnega sektorja do financiranja (sporočilo za javnost, 14. november 2023, spletišče EDA)