"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zunanje zadeve je na podlagi neformalne videokonference ministrov in ministric za zunanje zadeve 10. oktobra in videokonference članov in članic Evropskega sveta 17. oktobra razpravljal o razmerah v Izraelu in regiji.
Svet je ponovno obsodil teroristični napad Hamasa in pozval k takojšnji izpustitvi vseh talcev, ki so jih zadržali pripadniki Hamasa. Ministri in ministrice EU so potrdili, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar mora spoštovati mednarodno humanitarno pravo.
Moramo obsoditi teroristične napade in, kolikor je mogoče, preprečevati humanitarno krizo v Gazi. Zato moramo nujno zagotavljati humanitarno pomoč ter ljudem, ki jo potrebujejo, omogočiti dostop do nje.
Nekaj prvih konvojev pomoči je sicer že prispelo, toda ne veliko. Pred izbruhom vojne je v Gazo vsak dan prišlo približno 100 tovornjakov, zdaj pa le približno 20 na dan, čeprav so potrebe še večje kot prej.
Ti prvi konvoji so spodbuden znak, toda moramo povečati število in pogostost njihov prihodov. Zagotavljati moramo zdravila, hrano, ministri in ministrice pa so se strinjali, da moramo zagotavljati tudi gorivo, ki omogoča delovanje naprav za razsoljevanje.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
EU in njene države članice bodo še naprej ohranjale intenzivne stike s partnerji v regiji in mednarodnimi akterji, da bi se izognili širšemu regionalnemu zaostrovanju. Treba bi se bilo boriti proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam.
Svet je poleg tega potrdil svoj končni cilj, tj. doseči dvodržavno rešitev. Ministri in ministrice so razpravljali o dolgoročnih možnostih za mir v regiji in se strinjali, da bo ključnega pomena oživitev političnega procesa.
Vojna agresija Rusije v Ukrajini
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so na podlagi svojega zgodovinskega skupnega obiska v Kijevu 2. oktobra 2023 razpravljali o agresiji Rusije v Ukrajini in se pri tem osredotočili na kratkoročno in dolgoročno podporo.
Svet je razpravljal o tem, kako najbolje zadostiti najnujnejšim potrebam v Ukrajini, med drugim z zagotavljanjem več zračne obrambe in streliva. Nato so izmenjali mnenja o konkretnih predlogih glede prihodnjih zavez EU na področju varnosti.
Zaveze na področju varnosti, ki združujejo tradicionalno vojaško pomoč ter druge elemente, osredotočene na kibernetsko varnost, razminiranje in splošno krepitev odpornosti Ukrajine, bodo Ukrajini pomagale pri obrambi, poleg tega pa bo z njimi država lažje preprečevala morebitna prihodnja dejanja agresije in se upirala poskusom destabilizacije.
Visoki predstavnik je nato poudaril, da je treba glede na potrebe Ukrajine okrepiti obrambno industrijo EU s povečanjem proizvodnje streliva in obnoviti zaloge EU. Okrepiti bi bilo treba tudi sodelovanje med evropsko in ukrajinsko obrambno industrijo ob polnem spoštovanju varnostne in obrambne politike držav članic ter njihovih ustavnih ovir.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o tem, kako najbolje podpreti ukrajinsko formulo za mir, da bi zagotovili najširšo možno podporo v Združenih narodih.
Druge odločitve
Svet je sprejel okvir za sankcije, namenjene proti tistim, ki spodkopavajo stabilnost, demokracijo in pravno državo v Nigru.
Poleg tega je Svet brez razprave sprejel točke s seznama nezakonodajnih točk pod „A“.
19. ministrsko srečanje EU-Srednja Azija
Ministri in ministrice so se ob robu seje Sveta za zunanje zadeve udeležili tudi 19. ministrskega srečanja EU-Srednja Azija, skupaj z zunanjimi ministri Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana.
Udeležene strani so potrdile skupni načrt za poglobitev vezi med EU in Srednjo Azijo ter razpravljale o tem, kako okrepiti medregionalno sodelovanje na področju skupnih varnostnih izzivov, povezljivosti, gospodarstva in trgovine, okolja, vode in podnebja, izobraževanja, znanosti in inovacij ter medosebnih stikov, pri tem pa spodbujati vzpostavljanje tesnejših vezi med EU in Srednjo Azijo.
Ministri in ministrice so izrazili trdno zavezanost EU Srednji Aziji v kontekstu izzivov, ki izhajajo iz regionalne dinamike, pri čemer so posebno pozornost namenili posledicam vojne agresije Rusije v Ukrajini in razmeram v Afganistanu.
Današnje srečanje ministrov in ministric za zunanje zadeve potrjuje novo razsežnost sodelovanja med našimi regijami. Zavedamo se, da v svetu, ki se sooča z zahtevnimi izzivi, pa tudi z novimi priložnostmi, lahko dosežemo več, če ukrepamo skupaj.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Udeležene strani so ponovno potrdile odločenost svojih regij, da bodo spoštovale Ustanovno listino Združenih narodov in temeljna načela mednarodnega prava. Ministri in ministrice so poudarili pomen učinkovitega sodelovanja, da bi preprečevali izogibanje sankcijam EU proti Rusiji na ozemljih Srednje Azije.
Moramo obsoditi teroristične napade in, kolikor je mogoče, preprečevati humanitarno krizo v Gazi. Zato moramo nujno zagotavljati humanitarno pomoč ter ljudem, ki jo potrebujejo, omogočiti dostop do nje. Nekaj prvih konvojev pomoči je sicer že prispelo, toda ne veliko. Pred izbruhom vojne je v Gazo vsak dan prišlo približno 100 tovornjakov, zdaj pa le približno 20 na dan, čeprav so potrebe še večje kot prej. Ti prvi konvoji so spodbuden znak, toda moramo povečati število in pogostost njihov prihodov. Zagotavljati moramo zdravila, hrano, ministri in ministrice pa so se strinjali, da moramo zagotavljati tudi gorivo, ki omogoča delovanje naprav za razsoljevanje.
