"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je o razmerah v Izraelu, Gazi in regiji razpravljal na podlagi izjave, o kateri se je dan prej soglasno dogovoril Svet; v njej je med drugim pozval k takojšnjim humanitarnim premorom v sovražnostih v Gazi in k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev.
Ministri in ministrice so se osredotočili zlasti na humanitarne razmere v Gazi, o tem pa jim je poročal komisar Lenarčič. Svet je poudaril, da je odprtje mejnega prehoda Rafa pozitiven razvoj dogodkov, vendar ne zadostuje za ublažitev humanitarnih razmer.
Ministri in ministrice so poudarili, da je treba povečati tranzitne zmogljivosti bodisi z odprtjem več kopenskih prehodov bodisi z vzpostavitvijo posebne pomorske poti, ter ponovno pozvali k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev ter dostopu Rdečega križa do njih.
Svet je nato razpravljal o tem, da se je treba izogniti stopnjevanju napetosti in širjenju v regijo. V ta namen EU navezuje stike z vsemi ustreznimi regionalnimi akterji, s posebno pozornostjo namenjeno razmeram v zvezi s Hezbolahom na severni izraelski meji z Libanonom.
Nazadnje se je Svet osredotočil na potrebo po iskanju dolgoročnejše rešitve, pokonfliktne ureditve, ki bi lahko zagotovila stabilnost in trajen mir za Palestino, Izrael in širšo regijo.
Dramatična kriza, s katero smo soočeni, zahteva izjemno veliko življenj – tako izraelskih kot palestinskih – in kaže na politični in moralni neuspeh mednarodne skupnosti. Nismo zmogli najti rešitve za to situacijo. In sedanja situacija mora biti priložnost, da se ljudje zavejo, da je rešitev nujno potrebna in da mora obstajati dvodržavna prihodnost. Ne gre le za obnovo Gaze. To smo storili že večkrat. Zgraditi moramo državo za Palestince.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Visoki predstavnik je ministrom in ministricam predlagal sklop pogojev za iskanje rešitve v tesnem sodelovanju z Združenimi državami in arabskimi državami.
Ne sme priti do prisilne razselitve palestinskega ljudstva zunaj Gaze. Ne sme priti do izgona Palestincev, ob upanju, da bodo našli zatočišče drugod. […] Ozemlje Gaze se ne sme spremeniti ali zmanjšati. Izraelske obrambne sile ne smejo ponovno stalno okupirati ozemlja. Prav tako pa se Hamas ne sme vrniti v Gazo.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Z mislijo na prihodnost je visoki predstavnik poudaril, da razmer v Gazi ni mogoče ločiti od splošnega palestinskega vprašanja, temveč mora biti del celovite in trajne rešitve. Vsi različni akterji se morajo zavezati, da bodo našli rešitve v zvezi s Palestinsko upravo v Gazi, njene pristojnosti in legitimnost pa mora skrbno oblikovati in določiti Varnostni svet ZN.
Visoki predstavnik je poudaril tudi pomen večje vključenosti arabskih držav in večje vključenosti Evropske unije v to regijo.
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve so razpravljali o ruski agresiji v Ukrajini, potem ko jih je na videoseji nagovoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba ter jih seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu in vojaškimi prednostnimi nalogami in potrebami Ukrajine.
Svet je ponovno poudaril svojo neomajno zavezo, da bo Ukrajino podprl in ji pomagal pri obrambi pred Putinovo vojno. Ministri in ministrice so nadalje razpravljali o vojaški podpori EU in prihodnjih varnostnih zavezah, potem ko so jim evropski voditelji in voditeljice to naložili oktobra 2023.
Visoki predstavnik je potrdil, da je prva prednostna naloga zagotoviti dodatno vojaško podporo s predlaganimi namenskimi sredstvi Evropskega mirovnega instrumenta, tj. s skladom za pomoč Ukrajini od leta 2024.
Poleg tega bo EU še naprej usposabljala ukrajinske vojake prek svetovalne misije EU v Ukrajini, ki jih je v manj kot enem letu usposobila že več kot 30 000, v prihodnjem obdobju pa jih bo usposobila še 10 000.
Nazadnje bo EU vztrajala pri še eni ključni prednostni nalogi, tj. ukrajinski formuli za mir, ki jo Svet obravnava kot edini predlog za pravičen in trajen mir in o katerem naj se razpravlja na mednarodni ravni.
Armenija/Azerbajdžan
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o Armeniji/Azerbajdžanu zaradi vojaške operacije Azerbajdžana v Gorskem Karabahu 19. in 20. septembra 2023, posledičnega množičnega razseljevanja več kot 100 000 karabaških Armencev in aktivnih prizadevanj za normalizacijo odnosov.
Evropski svet je na zasedanju oktobra 2023 razpravljal o tem, kako dodatno okrepiti sodelovanje EU z Armenijo ter podpreti njene demokratično izvoljene oblasti, njeno odpornost in varnost ter nadaljevanje reform v državi.
Na tej podlagi se je Svet dogovoril, da bo preučil možnost zagotavljanja nesmrtonosne podpore Armeniji v okviru evropskega mirovnega instrumenta in okrepitve misije EU v Armeniji, da se omogoči več opazovalcev in patrulj, tudi na občutljivih območjih. Ministri in ministrice so se dotaknili tudi možnosti, da se Armeniji omogoči liberalizacija vizumskega režima.
Zelo moramo biti pozorni na vse poskuse destabilizacije Armenije, tako na notranji kot na zunanji ravni. Naše sporočilo Azerbajdžanu je jasno: ni sprejemljiva nikakršna kršitev ozemeljske celovitosti Armenije, ki bo imela hude posledice za kakovost naših odnosov.
Pozivamo k nadaljevanju pogajanj med Armenijo in Azerbajdžanom na podlagi dela, ki ga je opravil predsednik Evropskega sveta. Treba je skleniti mirovno pogodbo in odločeni smo, da bomo nadaljevali svojo posredniško vlogo. Odločili smo se, da bomo povabili armenskega zunanjega ministra, naj se nam pridruži ob robu ene od prihodnjih sej Sveta za zunanje zadeve.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Drugi sklepi
Svet je brez razprave sprejel tudi točke s seznama zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.
Podnebna diplomacija
Ministrom in ministricam EU za zunanje zadeve se je pri izmenjavi mnenj o podnebni diplomaciji pridružil kandidat za predsednika COP28 Sultan Al Jaber. V razpravi se je potrdila odločenost EU, da bo kljub trenutnim geopolitičnim pretresom na konferenci ZN o podnebnih spremembah še naprej osredotočena na eksistencialni boj proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam z ambicioznimi odločitvami in zavezami.
Ministrsko srečanje med EU in Zahodnim Balkanom
Ministri in ministrice EU so se po formalni seji Sveta za zunanje zadeve udeležili ministrskega srečanja med EU in Zahodnim Balkanom skupaj s šestimi zunanjimi ministri in ministricami partneric z Zahodnega Balkana: Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova*, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije.
Cilj ministrskega srečanja je bil dodatno okrepiti sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom s poudarkom na skupnih varnostnih izzivih, kot so tuje vmešavanje in manipuliranje z informacijami, kibernetske grožnje in posledice ruske agresije v Ukrajini, ter sodelovanje v mednarodnih forumih.
* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Dramatična kriza, s katero smo soočeni, zahteva izjemno veliko življenj – tako izraelskih kot palestinskih – in kaže na politični in moralni neuspeh mednarodne skupnosti. Nismo zmogli najti rešitve za to situacijo. In sedanja situacija mora biti priložnost, da se ljudje zavejo, da je rešitev nujno potrebna in da mora obstajati dvodržavna prihodnost. Ne gre le za obnovo Gaze. To smo storili že večkrat. Zgraditi moramo državo za Palestince.