Svet za zunanje zadeve, 18. november 2024

Glavni rezultati

Vojna agresija Rusije v Ukrajini

Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, pred tem pa je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Andriju Sibihi, ki je svoje sogovornike iz EU seznanil z najnovejšimi dogodki na terenu in jih obvestil o najnujnejših potrebah Ukrajine.

Svet za zunanje zadeve je v razpravi, ki je sledila, razpravljal o nadaljnji podpori EU Ukrajiniglede na nadaljnje stopnjevanje vojne s strani Rusije in o tem, kako bi se EU lahko odzvala na podporo Rusiji iz tretjih držav.

Vsak korak, na katerega se ne odzovemo, spodbudi Rusijo k še večjemu nasilju. Manj odziva pomeni več nasilja. Začeli so uporabljati hrano kot orožje, energijo kot orožje in zimo kot orožje. Zatekajo se k iranskim brezpilotnim zrakoplovom in raketam ter vojaškim zalogam iz Severne Koreje. Zdaj celo pošiljajo severnokorejske vojake na mejo z Ukrajino.

[...] Čas je, da se Evropa postavi po robu. Čas je, da Evropa prevzame svojo strateško odgovornost do Ukrajine. [...] Na koncu bo zgodovina presojala o nas, o tem, kaj smo naredili, ko se je bilo treba soočiti s hudimi časi.

Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko

Ministri so se dotaknili tudi izogibanja sankcijam in nadaljnjimomejevalnim ukrepom proti Rusiji.

Svet je sklenil razširiti področje uporabe okvira EU za omejevalne ukrepe zaradi vojaške podpore Irana vojni agresiji Rusije v Ukrajini, in sicer s prepovedjo izvoza, prenosa, dobave ali prodaje komponent, ki se uporabljajo za rakete, iz EU v Iran, poleg obstoječe prepovedi komponent za brezpilotne zrakoplove. Svet je sprejel tudi omejevalne ukrepe proti enemu posamezniku in štirim subjektom.

• Iran EU razširila omejevalne ukrepe zaradi dejstva, da Iran podpira vojno agresijo Rusije v Ukrajini ter na seznam sankcij dodala enega posameznika in štiri subjekte
• Odziv EU na vojno agresijo Rusije v Ukrajini (ozadje)

Razmere na Bližnjem vzhodu

Svet za zunanje zadeve je razpravljal o najnovejših dogodkih na Bližnjem vzhodu, tudi v Gazi in Libanonu, ter o razmerah v širši regiji.

Visoki predstavnik je Svet seznanil s pravno oceno glede tega, v kolikšni meri Izrael spoštuje človekove pravice in mednarodno pravo, ministri za zunanje zadeve pa so na podlagi tega razpravljali o predlogu visokega predstavnika za prekinitev političnega dialoga med EU in Izraelom v okviru pridružitvenega sporazuma.

Svet je obravnaval tudi vprašanje podpore EU agenciji UNRWA, ki se je štela za nenadomestljivo, in izmenjal mnenja o vprašanju omejevalnih ukrepov proti Hamasu in njegovim podpornikom ter nasilnim ekstremističnim naseljencem na Zahodnem bregu.

Nazadnje je Svet razpravljal o tem, da si moramo še naprej prizadevati za oživitev mirovnega procesa. V zvezi s tem so se ministri dotaknili svetovnega zavezništva za uresničitev rešitve dveh držav, ki je bilo lansirano na zadnji seji Generalne skupščine ZN in se bo 28. novembra znova sestalo v Bruslju, ter večerje dan pred zasedanjem Sveta z nekdanjim izraelskim predsednikom vlade Olmertom in nekdanjim palestinskim zunanjim ministrom Al Kidvo.

Empatija do tistih, ki trpijo, je tako majhna, da moramo skušati ljudem dopovedati, da bo nekega dne zavladal mir, ta mir pa je treba zgraditi in ga gojiti.

To smo storili v Barceloni. To smo storili v Bruslju. To bomo storili še enkrat. Uvrstimo mir na dnevni red vsakič, ko imamo priložnost.

Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko

Odnosi med EU in ZDA

Ministri EU so med delovnim kosilom na splošno razpravljali o odnosih med EU in ZDA s poudarkom na Ukrajini in Bližnjem vzhodu ter o posledicah rezultatov volitev.

Trump je priložnost za Evropejce. Ne le zato, da se prebudimo – prebudili smo se že pred petimi leti –, temveč da bi izkoristili svoje zmogljivosti in sistem dela, da bi se nas jasno slišalo na svetovnem prizorišču. Več moramo vlagati v varnost in obrambo.

Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko

Gruzija

Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o nedavnih dogodkih v Gruziji po parlamentarnih volitvah 26. oktobra ter podrobno razpravljal o nazadovanju demokracije v državi in o tem, kaj to pomeni za evropsko pot Gruzije.

Vsi želimo enako za Gruzijo: vrnitev na evropsko pot. Za to pa bodo potrebna prizadevanja. V Gruzijo bomo poslali misijo. Razpravljali bomo o nepravilnostih in uvesti bo treba preiskavo volitev. Vlada mora s konkretnimi ukrepi doseči odločilne spremembe. Gruzija ne more nadgraditi odnosov z Evropsko unijo brez bistvenih sprememb.

Prebivalcem Gruzije želim ponoviti, kar sem jim med svojim obiskom povedal lani: vas in vašega boja za vrednote EU ne bomo nikoli pustili na cedilu. Še naprej vas bomo podpirali pri vaši neustavljivi odločitvi za demokracijo in evropsko prihodnost.

Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko

Afriški rog

Svet za zunanje zadeve je razpravljal o Afriškem rogu, predvsem o Somaliji in morebitni podpori EU prihodnji misiji Afriške unije za podporo in stabilizacijo v Somaliji (AUSSOM) ter Sudanu, kjer so razmere hujše kot kdaj koli prej, saj je bilo ubitih več sto tisoč ljudi, milijoni pa so razseljeni. Ministri so se dogovorili, da bodo pozvali k takojšnjemu prenehanju sovražnosti.