"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o agresiji Rusije v Ukrajini, pred tem pa je prek videokonference prisluhnil ukrajinskemu ministru za zunanje zadeve Andriju Sibihi, ki je svoje sogovornike in sogovornice iz EU seznanil z najnovejšim dogajanjem na terenu in najnujnejšimi potrebami Ukrajine, zlasti kar zadeva sisteme zračne obrambe in energetsko infrastrukturo.
V nadaljevanju razprave je Svet za zunanje zadeve razpravljal o podpori EU formuli predsednika Zelenskega za mir in vojaški podpori EU Ukrajini. Visoki predstavnik je pojasnil, da je politična in vojaška krepitev Ukrajine v podporo mirovnim pogajanjem strateško utemeljena ter da miru ne smemo enačiti s kapitulacijo.
Visoki predstavnik je spregovoril o nedavnih ruskih napadih na energetsko in pristaniško infrastrukturo in o izvozu žita ter poudaril, da Putinu ne smemo dovoliti, da bi ogrozil svetovno prehransko varnost ali uspel zimo uporabiti kot orožje.
Mandat misije Evropske unije za vojaško pomoč (v podporo Ukrajini) bomo podaljšali za dve leti. Upam, da bomo dosegli soglasje o podaljšanju tega mandata.
Poleg tega moramo končno doseči soglasje o mojih predlogih, da se konča blokada Evropskega mirovnega instrumenta/sklada za pomoč Ukrajini. Te cilje smo že skoraj dosegli.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Svet je s posebnim odposlancem EU Davidom O’Sullivanom izmenjal mnenja o izvajanju sankcij EU in prizadevanjih za preprečevanje izogibanja sankcijam. Visoki predstavnik je poudaril, da je bil pri teh prizadevanjih dosežen napredek, vendar je treba storiti še več, da se prepreči to izogibanje, tudi v državah članicah EU.
Svet je v zvezi s sankcijami nedavno sprejel nov režim proti ruskim hibridnim dejavnostim proti Evropski uniji in njenim državam članicam, danes pa zaradi prenosa raket in brezpilotnih zrakoplovov iz Irana v Rusijo tudi omejevalne ukrepe proti sedmim posameznikom in sedmim subjektom.
Neformalna izmenjava mnenj z ministrom Združenega kraljestva za zunanje zadeve, zadeve Commonwealtha in razvojne zadeve
Ministri in ministrice so prvič po izstopu Združenega kraljestva iz EU neformalno izmenjali mnenja z ministrom Združenega kraljestva za zunanje zadeve, zadeve Commonwealtha in razvojne zadeve Davidom Lammyjem, da bi skupaj ocenili več pomembnih zunanjih, varnostnih in obrambnih vprašanj v aktualnih geopolitičnih razmerah.
Med izmenjavo se je pokazalo, da so se stališča precej zbližala. Združeno kraljestvo in EU sta med vodilnimi akterji pri mednarodnih odzivih na agresijo Rusije v Ukrajini, prav tako pa enotno pozivata k premirju v Gazi in zaustavitvi hudega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.
Visoki predstavnik je ob koncu povedal, da bosta strani preučili možnost rednih posvetovanj med EU in Združenim kraljestvom o posebnih temah, kot so agresija Rusije v Ukrajini, indijsko-pacifiška regija ali Zahodni Balkan.
Razmere na Bližnjem vzhodu
Svet za zunanje zadeve je razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu, pri čemer se je osredotočil na razmere na terenu v celotni regiji. Ministri in ministrice so spregovorili o razmerah v Libanonu, napadih Irana na Izrael, humanitarnih razmerah v Gazi in dogajanju na Zahodnem bregu.
EU je v zvezi z Libanonom sprejela izjavo, v kateri je obsodila vse napade na misije ZN in izrazila globoko zaskrbljenost zlasti zaradi napadov izraelskih obrambnih sil na začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL), med katerimi je bilo ranjenih več pripadnikov mirovnih sil. Svet je poudaril, da so takšni napadi na pripadnike mirovnih sil ZN huda kršitev mednarodnega prava, da so popolnoma nesprejemljivi in da jih je treba nemudoma zaustaviti.
Ministri in ministrice so danes ponovno poudarili, da v celoti podpirajo UNIFIL. Sil UNIFIL nihče ne poziva k umiku. Poleg tega mora biti jasno, da generalni sekretar Združenih narodov ne odloča o tem, ali bo UNIFIL ostal ali se umaknil. To odločitev lahko sprejme samo Varnostni svet Združenih narodov.
[…] Danes se nobena od držav članic ni zavzemala za umik UNIFIL. Če umika sil ne bo, morajo torej ostati na tem območju. In če morajo ostati, jim mora biti zagotovljena varnost.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Visoki predstavnik je spregovoril tudi o podpori EU Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) ter o zahtevi, naj Komisija agenciji UNRWA v prihodnjih dneh nemudoma odobri naslednjo tranšo podpore EU.
Svet je poleg tega med razpravo ponovno pozval k premirju v Gazi, brezpogojni izpustitvi talcev in doslednemu spoštovanju humanitarnega prava. Ministri in ministrice so spregovorili tudi o pripravah na sejo Pridružitvenega sveta EU-Izrael, h kateri je v preteklosti pozvalo več držav članic.
Aktualne zadeve
Svet je v okviru aktualnih zadev izmenjal mnenja o:
– normalizaciji odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom
– stanju v Gruziji pred parlamentarnimi volitvami 26. oktobra
– stanju v Moldaviji pred predsedniškimi volitvami in referendumom o pristopu k EU 20. oktobra. Svet je sprejel tudi omejevalne ukrepe proti petim posameznikom in enemu subjektu, odgovornim za dejanja, ki destabilizirajo Republiko Moldavijo.
– Afriškem rogu, zlasti pa o Sudanu in Somaliji, ter
– stanju v Venezueli po volitvah 28. julija.
Sklepi Sveta in druge odločitve
Svet je za še eno leto podaljšal uporabo omejevalnih ukrepov EU proti širjenju in uporabi kemičnega orožja, uvedenih zoper 25 oseb in 3 subjekte, in sicer do 16. oktobra 2025.
