"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet je izmenjal mnenja o osnutku sklepov za zasedanje Evropskega sveta 20. in 21. oktobra 2021.
Voditelji in voditeljice se bodo po neuradnih razpravah, ki so jih opravili 7. oktobra v Pragi, sestali v Bruslju, da bi razpravljali o več perečih vprašanjih.
Obravnavali bodo zadnji razvoj dogodkov v ruski vojni agresiji v Ukrajini ter nadaljnjo podporo tej državi.
Poleg tega bodo ocenili stanje na področju cen energije in zanesljivosti oskrbe z energijo, vključno z ukrepi za optimizacijo trga in napredkom pri zmanjševanju povpraševanja.
Glede na sedanjo energetsko krizo bodo na Evropskem svetu spregovorili tudi o razmerah v gospodarstvu.
Opravili bodo strateško razpravo o Kitajski in se pripravili na več mednarodnih dogodkov.
Ministri in ministrice so razpravljali o nadaljnjem ukrepanju po Konferenci o prihodnosti Evrope.
V Svetu poteka delo za zagotovitev učinkovitega nadaljnjega ukrepanja na podlagi izida Konference, predvsem celovite predhodne tehnične ocene 49 predlogov Konference in 326 ukrepov, povezanih z njimi. Na koncu so ministri in ministrice ocenili nadaljnje ukrepanje po njihovem septembrskem zasedanju.
Svet je poleg tega prejel predloga Evropskega parlamenta za posebni spremembi Pogodb na podlagi člena 48(2) PEU. Ministri in ministrice so razpravljali o tem, kdaj bi ju bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu in o njiju obvestiti nacionalne parlamente.
Glede na to, da je Parlament naročil svojemu Odboru za ustavne zadeve, naj pripravi predloge za še druge spremembe Pogodb, da bi implementirali rezultate Konference, so se ministri in ministrice med razpravo na splošno strinjali, da bi bilo ustrezno počakati, da Parlament zaključi to delo, in posebna predloga, ki so ju že prejeli, šele nato posredovati naprej, saj bi tako zagotovili postopkovno učinkovitost ter se izognili podvajanju postopkov.
Pri tem so številni opozorili, da je veliko večino predlogov mogoče uresničiti že na podlagi sedanjega pogodbenega okvira, ter izrazili mnenje, da bi bilo treba na tej stopnji tem predlogom dati prednost.
Nekaj ministrov in ministric je poleg tega menilo, da bi bilo treba zaradi nujnih izzivov, ki so posledica ruske vojne v Ukrajini, vso energijo usmeriti v iskanje rešitev za praktične probleme, s katerimi se soočajo evropski državljani in državljanke. Drugi so menili, da je potrebnega več časa za celovito oceno, preden bi lahko začeli postopek spreminjanja Pogodb.
Svet je v celoti zavezan, da bo zagotovil najboljše mogoče nadaljnje ukrepanje na podlagi predlogov Konference. Veliko večino – do 95 % – je mogoče uresničiti, če se izkoristi celoten potencial sedanjih Pogodb. Treba se je posvetiti temu delu, da bi se v sorazmerno kratkem časovnem okviru pozitivno in konkretno odzvali na želje državljanov in državljank.
Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o organizaciji dogodka, namenjenega povratnim informacijam v zvezi s Konferenco, ki bo dobra priložnost za obveščanje državljanov in državljank o tem, kako tri institucije ukrepajo na podlagi izida Konference.
Ministri in ministrice so v okviru postopka iz člena 7(1) PEU dobili najnovejše informacije o stanju pravne države na Poljskem.
Postopek za Poljsko se je začel leta 2017, ko je Komisija izdala obrazloženo mnenje o stanju pravne države na Poljskem. V njem je navedena vrsta vprašanj glede neodvisnosti poljskega pravosodja.
Zadnje zaslišanje Poljske v skladu s členom 7(1) PEU je bilo februarja.
Komisija je ministre in ministrice obvestila o razvoju dogodkov po zaslišanju, tudi kar zadeva reformo disciplinskega režima, ki ga proti poljskim sodnikom uporabljajo poljske oblasti. Poljska je imela priložnost, da se odzove.
Svet je opravil politično razpravo o predlogu Evropskega parlamenta za revizijo pravil EU, ki urejajo evropske parlamentarne volitve, da bi zagotovil politične smernice za nadaljnje delo v tej zadevi.
Ministri in ministrice so v različnih mnenjih komentirali predlagane spremembe, za katere bi radi, da se vključijo v volilno zakonodajo EU, ter o spremembah, ki po njihovem mnenju predstavljajo večji izziv.
Več ministrov in ministric je izrazilo splošno podporo prizadevanjem za zagotovitev večje volilne udeležbe na evropskih parlamentarnih volitvah in povečanje njihove demokratične legitimnosti.
Države članice povezujejo največje politične in pravne izzive s predlogi za volilno okrožje z nadnacionalnimi volilnimi listami, ki bi obsegalo celotno EU, in postopkom vodilnih kandidatov in kandidatk za izbiro predsednika oziroma predsednice Komisije. Pridržke so izrazile tudi glede različnih predlogov za harmonizacijo volilnih postopkov po vsej EU ter poudarile, da je potrebna prožnost, ki bo spoštovala dolgotrajne volilne tradicije.
Nekatere so opozorile tudi na spremembe volilne zakonodaje EU, dogovorjene leta 2018, ter izrazile upanje, da bodo lahko kmalu začele veljati.
Komisija je pod točko „Razno“ ministre in ministrice obvestila o sporočilu o izvrševanju zakonodaje EU za Evropo, ki daje rezultate, ki je bilo objavljeno 13. oktobra 2022.
V sporočilu je predstavljeno, kako je Komisija razvila svoje dejavnosti za izvrševanje, od preprečevanja do sankcij, da bi zagotovila, da imajo lahko ljudje in podjetja po vsej EU koristi od skupno dogovorjenih pravil.
Svet je v celoti zavezan, da bo zagotovil najboljše mogoče nadaljnje ukrepanje na podlagi predlogov Konference. Veliko večino – do 95 % – je mogoče uresničiti, če se izkoristi celoten potencial sedanjih Pogodb. Treba se je posvetiti temu delu, da bi se v sorazmerno kratkem časovnem okviru pozitivno in konkretno odzvali na želje državljanov in državljank.