"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet je priprave na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 20. in 21. oktobra, začel z razpravo o obrazloženem osnutku dnevnega reda.
Voditelji in voditeljice bodo na tem zasedanju ponovno obravnavali vojno agresijo Rusije v Ukrajini in njene posledice. Obravnavali bodo tudi stanje na področju energetike in gospodarska vprašanja.
Kar zadeva zunanje odnose, bo Evropski svet obravnaval odnose med EU in Azijo, pripravil vrh EU-ASEAN in opravil strateško razpravo o Kitajski. Poleg tega se bo seznanil s pripravami na konferenco OZN o podnebnih spremembah v Šarm el Šejku (COP27) in na 15. zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti v Montrealu.
Ministri in ministrice so v okviru letnega dialoga o pravni državi opravili horizontalno razpravo o glavnih trendih na področju pravne države v EU.
Razprava je temeljila na štirih stebrih: pravosodni sistemi, protikorupcijski okvir, pluralnost medijev in druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij. Na njej je bilo uporabljeno poročilo Komisije o pravni državi, izdano 13. julija 2022, ki prvič vključuje posebna priporočila za države članice.
Cilj dialoga Sveta o pravni državi je odprta in konstruktivna razprava o razmerah na področju pravne države v EU ob doslednem spoštovanju načel objektivnosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja vseh držav članic.
Vprašanja, povezana s posameznimi državami, bodo obravnavana na seji Sveta za splošne zadeve v novembru. Poudarek bo na naslednjih petih državah članicah: Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Švedska.
Menim, da nam izmenjave v takšni obliki omogočajo politično razpravo v pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Dialog v Svetu omogoča izmenjavo dobrih praks in tudi kritičnih pripomb, na podlagi katerih bi morali usmerjati naše ukrepe pri najobčutljivejših vidikih pravne države.
Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o nadaljnjem ukrepanju po Konferenci o prihodnosti Evrope.
Glavne teme razprave so bile morebitna uporaba premostitvenih klavzul iz Pogodb za prehod z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino v Svetu ter pobude, izhajajoče iz konference, kot so bile izpostavljene v govoru o stanju v Uniji ter v pismu Komisije o nameri, v katerem je ta predstavila ključne pobude, načrtovane za leto 2023. Ministri in ministrice so bili obveščeni tudi o ukrepih, ki jih je predlagala konferenca, pri katerih bi Svet lahko ukrepal sam.
Med razpravo o nadaljnjih ukrepih po konferenci so ministri in ministrice menili, da bi bilo treba v tej fazi dati prednost nadaljnjemu izvajanju prevladujočega števila predlogov in pobud konference (približno 95 %), ki jih je mogoče izvajati ob uporabi vseh možnosti, ki jih ponuja sedanji okvir Pogodbe.
Glede vprašanja razširitve glasovanja s kvalificirano večino v Svetu z uporabo premostitvenih klavzul so bila predstavljena različna stališča. Večina ministrov in ministric je bila pripravljena razmisliti o uporabi – od primera do primera – premostitvenih klavzul na nekaterih področjih. Več ministrov in ministric je poudarilo, da je potrebna nadaljnja ocena, preden bi lahko izrazili podrobno stališče ali odločali o tem vprašanju.
Ministri in ministrice so pozdravili načrt Komisije, da bo predlagala več zakonodajnih pobud za nadaljnje ukrepanje po konferenci, v skladu z zavezo, ki so jo zadevne tri institucije EU sprejele ob začetku tega postopka.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo tudi o pripravah na posredovanje povratnih informacij državljanom, ki bo predvidoma 2. decembra.
Namen konference je bil vključiti državljane v razpravo o naši skupni prihodnosti in o tem, kaj je zanje najbolj pomembno. Zdaj je čas, da institucije EU pokažejo, da smo prisluhnili njihovim pomislekom. Svet je trdno odločen, da pri tem odigra svojo vlogo.
Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve
Ministri in ministrice so ocenili trenutno stanje odnosov med EU in Združenim kraljestvom, pri čemer so se posvetili izvajanju sporazuma o izstopu, predvsem protokola o Irski/Severni Irski.
Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je ministre in ministrice seznanil z najnovejšimi dogodki, potem ko se je vlada Združenega kraljestva junija 2022 odločila, da predloži zakonodajne predloge, v katerih se ne uporabljajo ključni elementi tega protokola, in 15. septembra 2022 odgovorila na tekoče postopke za ugotavljanje kršitev.
Ministri in ministrice so ponovno potrdili, da podpirajo pristop Evropske komisije. Predvsem so ponovno poudarili, da je EU pripravljena konstruktivno razpravljati o sporazumni rešitvi, v okviru protokola, za praktične težave pri njegovem izvajanju na kraju samem.
Komisija je v okviru letnega zakonodajnega načrtovanja Svetu predstavila Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 in pismo o nameri v zvezi s pripravo delovnega programa Komisije. Ministri in ministrice so predstavili svoja stališča o glavnih prednostnih nalogah za naslednje leto in pobudah, ki so po njihovem mnenju najbolj potrebne.
Češko predsedstvo je ministrom in ministricam predstavilo svoje splošne prednostne naloge v času svojega mandata, pa tudi tiste, ki spadajo v pristojnost Sveta za splošne zadeve.
Svet je danes uradno sprejel sklep, da Ukrajini zaradi nujnosti zagotovi dodatno makrofinančno pomoč v višini 5 milijard EUR. Ta finančna pomoč dopolnjuje drugo podporo EU Ukrajini na humanitarnem, razvojnem, carinskem in obrambnem področju.
Menim, da nam izmenjave v takšni obliki omogočajo politično razpravo v pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Dialog v Svetu omogoča izmenjavo dobrih praks in tudi kritičnih pripomb, na podlagi katerih bi morali usmerjati naše ukrepe pri najobčutljivejših vidikih pravne države.