Vzhodno partnerstvo

Kaj je vzhodno partnerstvo?

Vzhodno partnerstvo je okvir za sodelovanje. Začelo se je leta 2009 kot skupna pobuda EU, držav članic EU in šestih vzhodnoevropskih partnerskih držav:

• Armenija
• Azerbajdžan
• Belorusija
• Gruzija
• Moldavija
• Ukrajina

Vzhodno partnerstvo je posebna, vzhodna razsežnost evropske sosedske politike. EU v okviru evropske sosedske politike sodeluje z južnimi in vzhodnimi sosedami zaradi čim tesnejšega političnega združevanja in čim intenzivnejšega gospodarskega povezovanja.

Tri vzhodnoevropske partnerske države (Ukrajina, Moldavija in Gruzija) so trenutno v procesu pristopa k EU.

• Širitev EU

Belorusija je 28. junija 2021 prekinila sodelovanje v vzhodnem partnerstvu. EU v skladu s sklepi Sveta o Belorusiji iz februarja 2024 še naprej sodeluje z belorusko civilno družbo kot pomembno partnerico v vzhodnem partnerstvu.

• Sankcije EU proti Belorusiji

Kako deluje vzhodno partnerstvo?

EU je zavezana intenzivnemu, prilagojenemu in vzajemno koristnemu sodelovanju z vsemi partnericami vzhodnega partnerstva, ne glede na stopnjo njihove ambicioznosti v odnosih z EU. Če bodo partnerske države izvajale politične in gospodarske reforme, vzhodno partnerstvo omogoča:

nove pogodbene odnose

poglobljene in celovite sporazume o prosti trgovini

ukrepe za liberalizacijo vizumskega režima

Poleg tega vzhodno partnerstvo zagotavlja trden okvir za večstransko sodelovanje in olajšuje poglobitev dvostranskega sodelovanja z EU.

Večstransko sodelovanje

Vzhodnoevropske partnerske države se soočajo s številnimi izzivi. Skupno odzivanje nanje spodbuja sodelovanje in izmenjavo najboljših praks.

Večstransko sodelovanje v vzhodnem partnerstvu vključuje:

• krepitev institucij in dobrega upravljanja, vključno z odpornostjo na zunanje dejavnike
• razvoj tržnih priložnosti z gospodarskim povezovanjem in trgovinskimi sporazumi
• zagotavljanje energetske varnosti ter izboljšanje medsebojnih povezav na področju energije in prometa
• spodbujanje mobilnosti in stikov med ljudmi z dialogom in pogajanji o vizumih

Dvostransko sodelovanje

Sporazumi o pridružitvi/partnerstvu/sodelovanju

EU je predstavila konkretne zamisli o sodelovanju s posameznimi državami vzhodnega partnerstva v okviru nove generacije sporazumov. Ti so nadomestili sporazume o partnerstvu in sodelovanju, sklenjene s partnerskimi državami Vzhodne Evrope v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

EU se je pogajala o vrsti sporazumov s partnericami vzhodnega partnerstva, ki določajo:

• intenzivnejše politično združevanje
• poglobljen politični dialog
• tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in varnosti

Ti sporazumi so podlaga za program reform, v okviru katerih se bodo partnerske države približale EU na podlagi usklajevanja z zakonodajo in standardi EU. To bo imelo konkreten pozitiven vpliv na življenje ljudi.

Sporazumi o prosti trgovini

EU je v okviru pridružitvenih sporazumov zaključila pogajanja o poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, da bi:

• izboljšali dostop do blaga in storitev
• zmanjšali tarife, kvote in trgovinske ovire
• zagotovili stabilno pravno okolje
• uskladili norme in prakse

• Trgovinski sporazumi EU
• Trgovinska pogajanja in sporazumi (Evropska komisija)

Dialog o vizumih

Države vzhodnega partnerstva so med prvimi lahko izkoristile prednosti partnerstev na področju mobilnosti, ki njihovim državljanom omogočajo varno gibanje v Evropi.

Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov spodbujajo mobilnost državljanov vzhodnoevropskih partnerskih držav, sporazumi o ponovnem sprejemu pa določajo pravila za upravljanje vračanja migrantov brez urejenega statusa.

EU postopoma dosega napredek prek dialogov o liberalizaciji vizumskega režima v zvezi z dolgoročnim ciljem glede potovanja brez vizumov za državljane nekaterih držav vzhodnega partnerstva.

• Vizumska politika EU

Dvostranski sporazumi glede na vrsto in državo

Vključevanje širše družbe

Vzhodno partnerstvo ne vključuje le vlad, temveč tudi stališča civilne družbe, lokalnih in regionalnih oblasti, poslovnih voditeljev in parlamentarnih skupščin.

Kateri so cilji vzhodnega partnerstva?

Evropska unija je na podlagi napredka, doseženega v prvih desetih letih vzhodnega partnerstva, opredelila pet dolgoročnih ciljev politike:

odporna, trajnostna in povezana gospodarstva

odgovorne institucije, pravna država in varnost

okoljska odpornost in odpornost na podnebne spremembe

digitalna preobrazba

pravične in vključujoče družbe

Voditelji in voditeljice EU in držav vzhodnega partnerstva so se na vrhu vzhodnega partnerstva leta 2021 zavezali, da bodo okrepili sodelovanje na podlagi teh prednostnih nalog.

• Vrh vzhodnega partnerstva, 15. december 2021
• Vzhodno partnerstvo po letu 2020 (Evropska služba za zunanje delovanje)

Naložbeni načrt

S splošnim ciljem krepitve odpornosti in ustvarjanja konkretnih koristi za ljudi bo nova agenda vzhodnega partnerstva temeljila na dveh stebrih: naložbe (ki bodo podprte z gospodarskim in naložbenim načrtom v višini 2,3 milijarde EUR) in upravljanje.

Stebra bosta podprta z različnimi orodji in procesi EU, vključno z Globalno Evropo: Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in pobude Ekipe Evropa, programi čezmejnega sodelovanja in lastne naložbe partnerjev.

Deset najpomembnejših ciljev za leto 2025

V okviru agende je bilo kot prihodnjih prednostnih ukrepov opredeljenih deset glavnih naložbenih ciljev za leto 2025:

• konkurenčna in inovativna gospodarstva
• pravna država
• trajnostna in pametna povezljivost
• ljudje in družbe znanja
• varnost in kibernetska odpornost
• trajnostna energija
• okolje in podnebje
• odpornost na področju zdravja
• vključujoče, spolno enakopravne in raznolike družbe ter strateško komuniciranje
• digitalna preobrazba

Vloga Sveta

Pogajanja o mednarodnih sporazumih z vzhodnimi partnericami

Svet je vključen v vse faze pogajanj in sprejemanja mednarodnih sporazumov z vzhodnoevropskimi partnerskimi državami.