Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije), 5. december 2025

Glavni rezultati

Evropska konkurenčnost v digitalnem desetletju

Na današnji seji Sveta smo odkrito izmenjali mnenja o morebitnem vplivu kibernetskih napadov na vsakdanje življenje državljanov in državljank ter o tem, kako okrepiti odpornost. Takšne izmenjave so bistvene za našo skupno odpornost in gradijo na medsebojnih izkušnjah pri blaženju teh kriz.

Torsten Schack Pedersen, danski minister za odpornost in pripravljenost

Ministrice in ministri so odobrili sklepe Sveta o evropski konkurenčnosti v digitalnem desetletju. Sklepi slonijo na petih ključnih ciljih:

• krepitev evropske konkurenčnosti z digitalnim desetletjem kot strateškim vodilom za suvereno digitalno preobrazbo
• digitalizacija, podatki in umetna inteligenca kot ključna gonila konkurenčnosti
• učinkovit, poenostavljen in usklajen regulativni okvir
• pospeševanje inovacij in uvajanja digitalnih tehnologij
• odprta krepitev digitalne suverenosti

V sklepih je ponovno potrjeno, da je krepitev svetovne konkurenčnosti EU ob hkratnem varovanju temeljnih pravic in vrednot EU še vedno osrednji strateški cilj, na podlagi katerega se bodo spodbujale inovacije, produktivnost, blaginja, trajnostna rast in gospodarska varnost. Krepitev digitalne suverenosti EU bi morala biti skladna, učinkovita in drzna, a temeljiti na tveganju in biti odprta.

V sklepih je ugotovljeno, da EU trenutno ni na dobri poti, da bi izpolnila svoje cilje v zvezi z digitalnim desetletjem do leta 2030, in zato pozivajo k pospešenemu ukrepanju na vseh ravneh. Ključnega pomena sta razvoj in sprejetje digitalnih orodij, pa tudi krepitev digitalnih spretnosti in talenti. V sklepih je poudarjena potreba po krepitvi zmogljivosti za razvoj, upravljanje, zaščito in razumevanje novih tehnologij.

Enostaven, jasen in predvidljiv regulativni okvir je ključen za omogočanje inovacij in konkurence. V besedilu je poudarjena tudi ključna vloga MSP in zagonskih podjetij pri digitalni konkurenčnosti Evrope, pri čemer se poziva k okrepljenemu razvoju, testiranju, razširjanju in uvajanju digitalnih orodij v vseh sektorjih.

Sklepi pozdravljajo prihodnje predloge Komisije, vključno z aktom EU o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, da bi se izboljšal dostop do zmogljivosti podatkovnih centrov in oblaka. V sklepih je Komisija pozvana, naj oceni, ali sedanji cilji digitalnega desetletja še vedno ustrezajo svojemu namenu, in naj po potrebi predlaga konkretne, realistične in na uporabnika osredotočene posodobitve na podlagi tehnološke nevtralnosti.

• Sklepi o evropski konkurenčnosti v digitalnem desetletju, 5. december 2025

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN

Poenostavitev in digitalizacija: zmanjšanje bremen za podjetja na digitalnem področju

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o vprašanju poenostavitve in digitalizacije. Ta razprava se navezuje na vrsto pobud na digitalnem področju, katerih cilj je zmanjšanje upravnega bremena prek poenostavitve in uporabe digitalnih orodij; med te pobude na primer spadajo nedavno objavljeni digitalni sveženj, vključno z digitalnim omnibusom, predlog o evropski poslovni denarnici in strategija za evropsko podatkovno unijo.

Ministri in ministrice so poudarili, da bi se morala poenostavitev na digitalnem področju osredotočiti na zmanjšanje regulativnih bremen za podjetja, tudi mala in srednja podjetja, in javne organe. Države članice so pozdravile predlog za digitalni omnibus in menile, da je ključnega pomena za racionalizacijo predpisov, zmanjšanje upravnih stroškov in uskladitev pravnega okvira.

Svet je navedel, da bi cilj moral biti poenostavitev izvajanja veljavne zakonodaje, zlasti za zagonska podjetja, za katera so zapletena pravila lahko problematična, ne da bi pri tem zmanjšali osnovno zaščito, na primer v zvezi z zasebnostjo podatkov in spoštovanjem temeljnih pravic.

Ministri in ministrice so navedli tudi, da poenostavitev ne bi smela privesti do deregulacije. Med omenjenimi temami so bili zagotavljanje pravne varnosti, preprečevanje regulativne razdrobljenosti in obravnavanje nepotrebnega podvajanja pri poročanju. Svet je poudaril, da mora biti regulativno okolje bolj predvidljivo in dosledno, da bi zagotovili konkurenčnost in spodbudili inovacije.

Izvrševanje akta o digitalnih storitvah v zvezi s spletnimi platformami in e-trgovanjem

Ministrice in ministri so razpravljali o izvrševanju akta o digitalnih storitvah v zvezi s spletnimi platformami in e-trgovanjem.

Hitra širitev spletnih platform in čezmejnega e-trgovanja je v zadnjih letih znatno preoblikovala delovanje enotnega trga. Spletne tržnice so zdaj pomembna točka, prek katere potrošniki, tudi mladoletni, kupujejo blago, pri čemer vedno več tega blaga dobavljajo prodajalci zunaj EU.

Spletne tržnice ustvarjajo priložnosti, vendar predstavljajo tudi izzive za regulativni okvir in njegovo izvrševanje. Organi več držav članic so nedavno odkrili, da so na več platformah na voljo posnetki spolne zlorabe otrok, orožje kategorije A ali zdravila na recept.

Glede na čezmejno naravo e-trgovanja ter hitro razširjanje nezakonitih vsebin in nevarnih proizvodov po vsej EU je potreben usklajen odziv EU.

Akt o digitalnih storitvah trenutno že določa obveznosti za te zelo velike spletne platforme, ki vključujejo ocene tveganja ali preverjanje prodajalcev. Vendar ti nedavni primeri kažejo, da izvrševanje obveznosti na podlagi akta o digitalnih storitvah še vedno ni dovolj učinkovito.

Ministri in ministrice so poudarili, da je pomembno zagotoviti, da vse spletne tržnice spoštujejo pravila EU, zlasti glede varnosti proizvodov, varstva potrošnikov in prodaje nedovoljenega blaga.

Svet je tudi poudaril, da je treba v celoti izvajati obstoječa pravila, pri čemer je akt o digitalnih storitvah trdna regulativna podlaga. Boljše usklajevanje med organi in sodelovanje med državami članicami štejeta za ključna koraka pri reševanju izzivov, ki jih predstavljajo spletne tržnice.

Države članice so v zvezi z izvrševanjem navedle, da mora biti dosledno in temeljiti na tveganju, da bi zaščitili potrošnike in zagotovili enake konkurenčne pogoje. Države članice so pozvale tudi k trdnejšim mehanizmom izvrševanja ob večjem usklajevanju med vsemi vključenimi deležniki.

Kibernetski napadi in njihov vpliv na vsakdanje življenje državljanov in državljank

Ministri in ministrice so med kosilom imeli razpravo z naslovom „Ko kibernetski prostor postane realnost: krepitev odpornosti na kibernetske napade“; med razpravo so izmenjali mnenja o tem, kako bi kibernetsko varnost vključili v nadaljnjo digitalno preobrazbo, pri tem pa podprli konkurenčnost Unije, in kako bi bolj na splošno okrepili odpornost proti kibernetskim napadom in vplivu, ki jih imajo na vsakdanje življenje državljanov in državljank.

Razno

Ministri in ministrice so pod točko „Razno“ obravnavali naslednje teme:

• informacije predsedstva (vse na javni seji, razen točke o rezervi za kibernetsko varnost za Moldavijo)
• evropska podjetniška denarnica
• sklepa o pristopu Ukrajine in Moldavije k shemi „gostovanje kot doma“ in stanje na Zahodnem Balkanu
• izid razprav na neformalnem srečanju ministrov in ministric za telekomunikacije (javna seja)
• izvedbeni sklep Sveta o odobritvi podpore iz EU rezerve za kibernetsko varnost za Moldavijo
• prva vaja za preizkus kibernetskega načrta
• informacije Komisije o mednarodnih pobudah na digitalnem področju (javna seja)
• informacije Litve o motenju in slepljenju globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS) (javna seja)
• informacije Portugalske o financiranju enotnega digitalnega regulatorja
• informacije Avstrije o deklaraciji za evropsko digitalno suverenost
• informacije Nemčije in Francije o vrhu o evropski digitalni suverenosti
• informacije Komisije o možnih načinih izkoriščanja telekomunikacijskih tehnologij in infrastrukture za povečanje zmogljivosti odkrivanja brezpilotnih zrakoplovov (nejavna seja)
• predstavitev delovnega programa prihodnjega ciprskega predsedstva (nejavna seja)

• Oglejte si dopoldansko javno sejo
• Oglejte si popoldansko javno sejo
• Posnetek tiskovne konference