Timeline - Financing the climate transition

V letu 2024 so Evropska unija in njenih 27 držav članic iz javnih virov prispevale 31,7 milijarde EUR sredstev za podnebno financiranje ter mobilizirale dodaten znesek 11,0 milijarde EUR zasebnih finančnih sredstev, da bi države v razvoju podprle pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.

Svet je zneska objavil danes v okviru priprav na Konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP30 in CMA7), ki bo od 10. do 21. novembra v Belému v Braziliji.

• Svet objavil znesek mednarodnega podnebnega financiranja za leto 2024 (sporočilo za javnost, 27. oktober 2025)

Svet je glede na podnebno konferenco ZN v letu 2025 (COP30), ki bo potekala od 10. do 21. novembra 2025 v Belému, sprejel sklepe o podnebnem financiranju.

V njih je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi ugotovitev iz desetletnega poročila Svetovne meteorološke organizacije o podnebju iz leta 2025, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto, odkar potekajo meritve.

V sklepih je tudi potrjeno, da so EU in njene članice zavezane mednarodnemu skupnemu cilju, da se zbere 100 milijard USD letno za podnebno financiranje za države v razvoju, k temu cilju pa naj prispevajo tudi tretje države.

• Svet za ekonomske in finančne zadeve, 10. oktober 2025

V letu 2023 so EU in njene države članice iz javnih virov prispevale 28,6 milijarde EUR sredstev za podnebno financiranje ter mobilizirale dodaten znesek v višini 7,2 milijarde EUR zasebnih finančnih sredstev, da bi podprle države v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.

Svet je danes odobril zneska v okviru priprav na 29. konferenco pogodbenic okvira ZN o spremembi podnebja (COP29), ki bo potekala od 11. do 22. novembra v Bakuju v Azerbajdžanu.

• Svet objavil zneska mednarodnega podnebnega financiranja za leto 2023 (sporočilo za javnost, 5. november 2024)

Svet je odobril sklepe o podnebnem financiranju pred zasedanjem Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki bo v Bakuju v Azerbajdžanu (COP 29).

Svet je v sklepih poudaril, da so EU in njene države članice zavezane trenutnemu cilju razvitih držav, da do leta 2025 vsako leto skupaj mobilizirajo 100 milijard USD podnebnega financiranja.

• Podnebno financiranje: Svet odobril sklepe pred konferenco COP 29(sporočilo za javnost, 8. oktober 2024)

Evropska unija in njenih 27 držav članic so v letu 2022 prispevale 28,5 milijarde EUR za podnebno financiranje iz javnih virov ter mobilizirale dodaten znesek v višini 11,9milijarde EUR iz zasebnega financiranja za podporo državam v razvoju pri zmanjševanju njihovih emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.

Svet je ta zneska danes odobril v okviru priprav na Konferenco pogodbenic Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28), ki bo potekala od 30. novembra do 12. decembra v Dubaju v Združenih arabskih emiratih.

• Podnebno financiranje: Svet odobril zneska mednarodnega podnebnega financiranja za leto 2022 (sporočilo za javnost, 23. november 2023)

Ministri in ministrice so 23. oktobra sprejeli uredbo o uvedbi evropskih zelenih obveznic.

Uredba določa enotne zahteve za izdajatelje obveznic, ki želijo uporabljati oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ za obveznice, za katere trdijo, da so okoljsko trajnostne.

• Evropske zelene obveznice: Svet sprejel novo uredbo za spodbujanje trajnostnega financiranja (sporočilo za javnost, 24. oktober 2023)

Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so dosegli začasni dogovor o uvedbi evropskih zelenih obveznic (EuGB).

Cilj nove uredbe je preprečiti zeleno zavajanje na trgu obveznic. Izdajatelji obveznic bodo lahko dokazali, da financirajo zelene projekte, usklajene s taksonomijo EU, vlagatelji pa bodo lahko lažje prepoznali visokokakovostne zelene obveznice.

• Trajnostno financiranje: dosežen začasni dogovor o evropskih zelenih obveznicah (sporočilo za javnost, 28. februar 2023)

EU in njene države članice so v letu 2021 iz javnih virov namenile 23,04 milijarde EUR za podnebno financiranje, da bi podprle države v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.

V okviru priprav na konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP27) v Šarm el Šejku je Svet odobril ta znesek, ki temelji na podrobnih pravilih EU za poročanje o podnebnem financiranju, določenih v uredbi o upravljanju.

• Svet odobril znesek podnebnega financiranja za leto 2021 (sporočilo za javnost, 28. oktober 2022)

Pred konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP27) v Šarm el Šejku je Svet odobril sklepe, v katerih je poudaril, da je trdno zavezan doseganju rezultatov na področju podnebnega financiranja.

V sklepih je Svet poudaril, da EU in njene države članice največ prispevajo k mednarodnemu javnemu podnebnemu financiranju, od leta 2013 pa so več kot podvojile svoj prispevek k podnebnemu financiranju v podporo državam v razvoju. Svet je tudi pozval druge donatorje, naj okrepijo prizadevanja, in pričakuje, da bo skupni cilj 100 milijard USD na leto dosežen v letu 2023.

• Podnebno financiranje: Svet sprejel sklepe pred COP 27 (sporočilo za javnost, 4. oktober 2022)

Svet je sprejel dogovor o stališču glede evropskih zelenih obveznic, ki so eden glavnih instrumentov za financiranje naložb, povezanih z zelenimi tehnologijami, energijsko učinkovitostjo in učinkovito rabo virov ter trajnostno prometno in raziskovalno infrastrukturo.

V tej uredbi so določene enotne zahteve za izdajatelje obveznic, ki želijo za svoje okoljskotrajnostne obveznice, ki jih dajo na voljo vlagateljem v Uniji, uporabljati oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“, ter sistem registracije in nadzorni okvir za zunanje pregledovalce evropskih zelenih obveznic.

• Trajnostno financiranje: Svet sprejel dogovor o stališču glede evropskih zelenih obveznic (sporočilo za javnost, 13. april 2022)

EU in njene države članice so se leta 2020 zavezale, da bodo za podnebno financiranje namenile 23,39 milijarde EUR, da bi podprle države v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.

Svet je odobril ta znesek, ki temelji na novih, podrobnejših pravilih EU za poročanje o podnebnem financiranju, in sicer v okviru priprav na Konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah – COP26 v Glasgowu.

• Svet odobril znesek podnebnega financiranja za leto 2020 (sporočilo za javnost, 29. oktober 2021)

Svet je pred konferenco Združenih narodov o podnebju (COP26) v Glasgowu odobril sklepe o podnebnem financiranju.

Svet v sklepih poudarja, da EU in njene države članice še naprej odločno podpirajo uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma. Svet je poudaril tudi svojo zavezanost povečanju prispevka k mednarodnemu podnebnemu financiranju in dejstvo, da je treba izboljšati mobilizacijo zasebnih sredstev.

• Sklepi Sveta ECOFIN o podnebnem financiranju (sporočilo za javnost, 5. oktober 2021)

Svet je dal izjavo, v kateri je izpostavil prispevek EU k pridobivanju sredstev za mednarodno podnebno financiranje.

Podatki iz leta 2019 potrjujejo, da EU še vedno prispeva največ med vsemi k javnemu financiranju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju, pri čemer je v letu 2019 za to namenila okoli 22 milijard EUR, kar pomeni, da je od leta 2013 sredstva v ta namen več kot podvojila.

V izjavi je poleg tega poudarjena zavezanost EU k pospešitvi zelenega prehoda. Ta prednostna naloga se odraža tudi v načrtu EU za okrevanje, tj. instrumentu Next Generation EU, in dolgoročnem proračunu za obdobje 2021–2027.

Svet v izjavi poziva vse nacionalne, regionalne in večstranske finančne institucije, naj nadaljujejo in okrepijo svojo podporo.

• Izjava Sveta o mednarodnem podnebnem financiranju, 23. november 2020

Prispevki EU in njenih držav članic v pomoč državam v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in odzivanju na učinke podnebnih sprememb so se tudi v letu 2019 še naprej večali, s čimer je potrjen stalni trend večanja od leta 2013.

EU in njene države članice (vključno z Združenim kraljestvom) so leta 2019 zagotovile finančno podporo za podnebno ukrepanje v višini 23,2 milijarde EUR, kar je 6,9-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018. Skupna podpora brez Združenega kraljestva je znašala 21,9 milijarde EUR, kar je 7,4-odstotno povečanje v primerjavi s skupno podporo EU 27 v letu 2018.

Prispevki v okviru podnebnega financiranja so pomemben korak pri izvajanju pravno zavezujočega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega decembra 2015 v Parizu.

• Podnebno financiranje: prispevki EU in držav članic so se v letu 2019 še naprej večali (sporočilo za javnost, 29. oktober 2020)

Svet je sprejel uredbo o vzpostavitvi sistema klasifikacije ali „taksonomije“ na ravni EU, ki bo podjetjem in vlagateljem zagotovila skupno podlago za opredelitev tistih gospodarskih dejavnosti, ki štejejo za okoljsko trajnostne.

Taksonomija bo vlagateljem omogočila, da svoje naložbe preusmerijo v bolj trajnostne tehnologije in podjetja. Imela bo ključno vlogo pri tem, da bo lahko EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna in uresničila cilje iz Pariškega sporazuma za leto 2030. Med temi cilji je tudi 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer Komisija ocenjuje, da mora EU zapolniti vrzel v naložbah v višini približno 180 milijard EUR na leto.

Pobuda je del izvajanja akcijskega načrta za trajnostno financiranje iz leta 2018.

• Trajnostno financiranje: Svet sprejel enoten klasifikacijski sistem EU (sporočilo za javnost, 15. april 2020)

Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so potrdili politični dogovor, ki sta ga finsko predsedstvo Sveta in Evropski parlament dosegla glede klasifikacijskega sistema EU oziroma taksonomije. Taksonomija bo podjetjem in vlagateljem zagotovila skupno podlago za ugotavljanje, katere gospodarske dejavnosti lahko štejejo za okoljsko trajnostne.

Taksonomija bo vlagateljem omogočila, da svoje naložbe preusmerijo v bolj trajnostne tehnologije in podjetja. Prav tako ima ključno vlogo v prizadevanjih EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna in da uresniči cilje iz Pariškega sporazuma za leto 2030.

• Trajnostno financiranje: EU dosegla politični dogovor o enotnem klasifikacijskem sistemu EU (sporočilo za javnost, 18. december 2019)

Svet je sprejel dve uredbi, katerih namen je zagotoviti okolju prijaznejše financiranje, v skladu s cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Prva reforma finančnim podjetjem nalaga obveznosti razkritja informacij o tem, kako v svoje naložbene odločitve vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike.

Z drugo reformo se oblikujejo nove vrste referenčnih vrednosti, katerih namen je zagotoviti več informacij o ogljičnem odtisu naložbenega portfelja.

• Unija kapitalskih trgov: Svet sprejel zakonodajne reforme (sporočilo za javnost, 8. november 2019)

Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so odobrili stališče Sveta glede predloga o vzpostavitvi enotne evropske taksonomije za trajnostne gospodarske dejavnosti. Trenutno niti na ravni EU niti na svetovni ravni ni skupnega sistema klasifikacije, ki bi določal, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost.

• Sporočilo za javnost, 25. 9. 2019

Predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o predlogu o uvedbi obveznosti glede preglednosti, kako finančna podjetja vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike v svoje naložbene odločitve.

• Sporočilo za javnost, 7. 3. 2019

Predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o predlogu o oblikovanju nove kategorije referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika, s čimer naj bi zagotovili več informacij o ogljičnem odtisu naložbenega portfelja.

• Sporočilo za javnost, 25. 2. 2019

Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so potrdili stališče Sveta o dveh predlogih iz svežnja o trajnostnem financiranju:

• predlogu, ki določa, da morajo finančne družbe razkriti, kako pri svojih naložbenih odločitvah upoštevajo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike
• predlogu, ki določa novo kategorijo finančnih referenčnih vrednosti, s katero naj bi dobili več informacij o ogljičnem odtisu naložbenega portfelja

• Sporočilo za javnost, 19. 12. 2018

Evropska komisija je maja 2018 na podlagi svojega akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti predstavila sveženj ukrepov. Sveženj vsebuje tri predloge, katerih namen je:

• vzpostaviti enoten evropski klasifikacijski sistem za trajnostne gospodarske dejavnosti („taksonomija“)
• natančneje opredeliti zahteve po razkritju v zvezi s tem, kako institucionalni vlagatelji v svoje procese obvladovanja tveganj vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike
• oblikovati novo kategorijo referenčnih vrednosti, ki bo vlagateljem v pomoč pri primerjavi ogljičnega odtisa njihovih naložb.

• Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb
• Predlog uredbe o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti
• Predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 o referenčnih vrednostih za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednostih za ugodno ogljično bilanco
• Zakonodajni predlogi Komisije o trajnostnem financiranju