Sodelovanje med EU in Združenimi narodi
EU in ZN odločno podpirata večstranski sistem, ki svetovne odnose ureja na način, ki je koristen za vse. EU in njene države članice skupaj prispevajo največ finančnih sredstev v sistem ZN.
EU in ZN
Združeni narodi (ZN) so v središču svetovnega večstranskega sistema in služijo kot platforma za dialog, sodelovanje in skupno ukrepanje.
EU in ZN odločno podpirata večstranski sistem, ki svetovne odnose ureja na način, ki je koristen za vse. Ta zaveza temelji na prepričanju, da mednarodna skupnost za spopadanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami potrebuje učinkovit večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah.
EU je z leti vzpostavila tesne odnose z ZN. Udeležuje se letnega zasedanja Generalne skupščine ZN, njene delegacije pa so akreditirane pri ZN v Ženevi, New Yorku, Parizu, Rimu in na Dunaju.
EU in ZN sodelujeta na več področjih in pri raznih zadevah, med katerimi so tudi človekove pravice, trajnostni razvoj, podnebne spremembe in varstvo okolja, digitalna vprašanja, vzpostavljanje miru, razoroževanje in neširjenje orožja, humanitarna pomoč, boj proti korupciji in kriminalu, izboljšanje svetovne zdravstvene varnosti, upravljanje migracijskih tokov in vprašanja s področja dela.
V času svetovnih geopolitičnih izzivov, vključno z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, EU ostaja zavezana Ustanovni listini Združenih narodov in njenim načelom.
Finančna podpora, ki jo EU namenja ZN
EU in njene države članice skupaj se uvrščajo med tiste, ki prispevajo največ finančnih sredstev v sistem ZN.
EU in njene države članice so leta 2025 prispevale več kot tretjino vseh prostovoljnih prispevkov in skupaj zagotovile petino vseh finančnih prispevkov za agencije, sklade in programe ZN.
Prostovoljni prispevki so diskrecijske donacije, ki jih države ali donatorji zagotovijo poleg obveznih ocenjenih prispevkov iz naslova članarine. EU z nadgrajenim statusom opazovalke zagotavlja le prostovoljne prispevke.
EU je v letu 2025 ZN namenila več kot 4 milijarde EUR iz svojega proračuna. V zadnjih desetih letih je več kot podvojila prostovoljne zaveze glede financiranja.
Države članice EU so zagotovile več kot 22 % rednega proračuna ZN, iz katerega se financirajo osrednje upravne in politične dejavnosti, in 21 % proračuna ZN za mirovne dejavnosti.
EU je med letoma 2013 in 2025 agencijam, skladom in programom ZN namenila skupaj več kot 38,1 milijarde EUR, od tega 17 % Svetovnemu programu za hrano, 13 % Skladu Združenih narodov za otroke (UNICEF), 13 % Programu Združenih narodov za razvoj (UNDP), 11 % Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), 10 % visokemu komisarju Združenih narodov za begunce (UNHCR) in 36 % drugim agencijam, skladom in programom.
Sodelovanje v organih ZN
Generalna skupščina ZN
Generalna skupščina ZN je glavni posvetovalni in predstavniški organ ZN ter poglavitni organ za oblikovanje politik pri tej organizaciji. Sestavljena je iz vseh 193 držav članic ZN, ki imajo enake glasovalne pravice. EU ima v njej nadgrajen status opazovalke.
To EU omogoča, da se vključuje v razprave, predstavlja predloge, sodeluje v pogajanjih in se vsak september udeleži splošne razprave. Ob usklajevanju s svojimi 27 državami članicami lahko predstavlja enotna stališča, čeprav njen posebni status ne vključuje glasovalne pravice.
Predsednik Evropskega sveta, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropska komisija in delegacija Evropske unije pri Združenih narodih v New Yorku lahko zato na zasedanju Generalne skupščine ZN predstavijo stališča EU in njenih držav članic.
Poleg tega ima EU pravico, da ustno predstavlja predloge in spremembe – je edina od opazovalk, ki ima to možnost – ter pravico do enkratne replike, ko je govora o njenih stališčih.
Ko je EU leta 2011 pridobila nadgrajeni status opazovalke, je bilo dogovorjeno, da bo predsednik Evropskega sveta v imenu EU nagovoril Generalno skupščino.
Varnostni svet ZN
Varnostni svet ZN je glavni svetovni organ, odgovoren za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. Sestavlja ga pet stalnih in deset nestalnih članic, ki jih Generalna skupščina izvoli za obdobje dveh let.
Trenutno so v Varnostnem svetu ZN štiri države članice EU, in sicer Francija kot stalna članica ter Danska, Grčija in Latvija kot nestalne članice. Od januarja 2027 se bosta Varnostnemu svetu kot nestalni članici za mandatno obdobje 2027–2028 pridružili Avstrija in Portugalska.
V skladu s pravom EU morajo članice EU v Varnostnem svetu ZN delovati enotno ter spodbujati stališča in interese EU.
Prednostne naloge EU v okviru ZN
Svet vsako leto sprejme sklepe o prednostnih nalogah EU v okviru Generalne skupščine ZN in forumov ZN za človekove pravice.
Prednostne naloge na zasedanju Generalne skupščine
Svet v sklepih o prednostnih nalogah za 81. zasedanje Generalne skupščine ZN (september 2026–september 2027), sprejetih julija 2026, ponovno potrjuje zavezanost EU učinkovitemu, vključujočemu in na pravilih temelječemu večstranskemu sistemu, ki je trdno zakoreninjen v Ustanovni listini ZN in mednarodnem pravu.
Svet je poudaril, da je v skupnem in individualnem interesu vseh zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava ter suvereno enakost in ozemeljsko celovitost vseh držav, se zavezati mirnemu reševanju sporov in vlagati v mednarodno sodelovanje.
EU bo ostala predvidljiva, zanesljiva in verodostojna partnerica ter bo še naprej sodelovala s partnerji, ki so zavezani zagovarjanju in spoštovanju mednarodnega prava ter iskanju globalnih rešitev za skupne izzive.
Ob priznavanju, da se mora večstranski sistem razvijati naprej, je EU pripravljena pospešiti reforme, s katerimi bi ZN postali uspešnejši, stroškovno učinkovitejši in odzivnejši. EU in njene države članice skupaj še naprej zagotavljajo največji in najzanesljivejši politični in finančni prispevek k delovanju ZN.
Delovanje EU v okviru ZN v prihodnjem letu bodo še naprej usmerjale naslednje glavne prednostne naloge:
- zagovarjanje in razvoj učinkovitega, uspešnega in vključujočega večstranskega sistema, ki je trdno zakoreninjen v Ustanovni listini ZN in mednarodnem pravu, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah
- spodbujanje reform za uspešnejše, stroškovno učinkovitejše in odzivnejše ZN v vseh treh stebrih s partnerstvi in koalicijami
- krepitev mirovne in varnostne strukture ZN na podlagi preprečevanja konfliktov in ohranjanja miru
- spodbujanje blaginje in trajnostnega razvoja do leta 2030 in pozneje
Prednostne naloge v forumih za človekove pravice
Svet je v sklepih o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice iz leta 2026 poudaril, da je EU neomajno zavezana univerzalnemu spoštovanju, varovanju in uresničevanju človekovih pravic za vse in povsod po svetu.
Poudaril je, da je treba v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno pravo, vključno z Ustanovno listino ZN, in da bo EU v večstranskih forumih izkoristila vsako priložnost za, da se zoperstavi zavračanju načela človekovih pravic.
Med prednostnimi nalogami EU so:
- vojna agresija Rusije proti Ukrajini in kršitve človekovih pravic v Rusiji in Belorusiji
- kršitve človekovih pravic na Zasedenem palestinskem ozemlju in v Iranu
- mirna in vključujoča demokratična tranzicija v Venezueli
- mehanizem za ugotavljanje odgovornosti za Afganistan
EU se bo osredotočila tudi na odpravo nekaznovanja in zagotavljanje prevzemanja odgovornosti ter na državljanski prostor.
Svet je poudatil, da so učinkovite in vključujoče večstranske institucije, v središču katerih so Združeni narodi, najboljša pot za zagotavljanje miru, varnosti, človekovih pravic, blaginje in trajnostnega razvoja za vse.
Področja sodelovanja med EU in ZN
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Oblikovanje notranjih in zunanjih politik EU temelji v veliki meri na Agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta leta 2015. Več ključnih strateških pobud EU, kot sta evropski zeleni dogovor in strategija Global Gateway, sloni na 17 ciljih trajnostnega razvoja, ki jih vsebuje ta agenda.
EU in njene države članice so odločene zagotoviti, da bo EU tudi v bodoče največja svetovna donatorka uradne razvojne pomoči, ki ima ključno vlogo pri uresničevanju Agende 2030.
Mirovne operacije in krizno upravljanje
EU in ZN sta partnerici pri spodbujanju na pravilih temelječega svetovnega reda in večstranskih rešitev za pereče svetovne izzive. Zahvaljujoč tesnemu sodelovanju, ki temelji na vzajemni koristi, recipročnosti in skupni odgovornosti, so misije in operacije, ki jih izvajata EU in ZN in ki pogosto istočasno potekajo v isti državi, skladnejše in učinkovitejše.
Leta 2003 sta EU in ZN dali skupno izjavo o njunem sodelovanju pri kriznem upravljanju. Od takrat sta svoje strateško partnerstvo pri mirovnih operacijah in kriznem upravljanju še dodatno okrepili. Svet je 20. oktobra 2025 odobril sklepe o nadgradnji strateškega partnerstva med EU in ZN za mir in varnost.
- Varnost in obramba
- Sklepi Sveta o nadgradnji strateškega partnerstva med EU in ZN za mir in varnost: skupne prednostne naloge za obdobje 2025–2028 (20. oktober 2025).
Človekove pravice
EU in ZN s podpiranjem dela zagovornikov človekovih pravic, bojem proti diskriminaciji in krepitvijo demokratičnih institucij sodelujeta pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic po vsem svetu.
EU je zavezana ohranjanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic ter neomajno podpira sistem ZN za človekove pravice.
Humanitarna pomoč
EU tesno sodeluje z ZN pri zagotavljanju nujne pomoči, obnovi poškodovane infrastrukture in podpori ranljivemu prebivalstvu, ki so ga prizadele nesreče, ki jih povzroči človek, ali naravne nesreče, kot so oboroženi spopadi, suša, poplave, potresi in orkani.
EU je humanitarno pomoč dostavila že več kot 110 državam, s čimer vsako leto doseže milijone ljudi. EU in njene države članice so vodilni donatorji humanitarne pomoči na svetu.
Podnebne spremembe in varstvo okolja
EU in ZN tesno sodelujeta pri obravnavanju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Sodelujeta pri izvajanju Pariškega sporazuma, spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in trajnostnega upravljana oceanov ter pri izvajanju Kunminško-montrealskega svetovnega
okvira za biotsko raznovrstnost.
EU pri spodbujanju izvajanja Pariškega sporazuma poudarja tudi usklajenost med Agendo 2030 in evropskim zelenim dogovorom.
Zdravje in upravljanje na svetovni ravni
EU in ZN sodelujeta pri različnih vprašanjih, povezanih z zdravjem, pri čemer si prizadevata obravnavati svetovne zdravstvene izzive, spodbujati javno zdravje in izboljšati svetovno zdravstveno varnost. Vsi ti cilji so del globalne zdravstvene strategije EU.
EU in njene države članice so največje donatorke SZO, tj. zdravstvene agencije ZN.
Zadnja posodobitev: 21. september 2026
