Sodelovanje med EU in Združenimi narodi
EU je zavezana multilateralizmu, v osrčju katerega so močni in učinkoviti ZN. Svet EU vsako leto sprejme prednostne naloge EU v okviru ZN in Generalne skupščine ZN.
EU in ZN
EU in ZN odločno podpirata večstranski sistem, ki svetovne odnose ureja na način, ki je koristen za vse. Ta zaveza temelji na prepričanju, da mednarodna skupnost za spopadanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami potrebuje učinkovit večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah.
EU je z leti vzpostavila tesne odnose z ZN. Udeležuje se letnega zasedanja Generalne skupščine ZN, njene delegacije pa so akreditirane pri ZN v Ženevi, New Yorku, Parizu, Rimu in na Dunaju.
EU in ZN sodelujeta na več področjih in pri raznih zadevah, med katerimi so tudi človekove pravice, trajnostni razvoj, podnebne spremembe in varstvo okolja, digitalna vprašanja, vzpostavljanje miru, razoroževanje in neširjenje orožja, humanitarna pomoč, boj proti korupciji in kriminalu, izboljšanje svetovne zdravstvene varnosti, upravljanje migracijskih tokov in vprašanja s področja dela.
Ko se je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres udeležil zasedanja Evropskega sveta 23. marca 2023, je skupaj s Svetom poudaril, kako pomembno je sodelovanje med EU in ZN pri reševanju ključnih svetovnih izzivov.
Člani in članice Sveta so znova potrdili, da so v celoti zavezani Ustanovni listini Združenih narodov in njenim načelom – v času, ko jih Rusija krši s svojo vojno agresijo proti Ukrajini, kar je Generalna skupščina Združenih narodov ostro in vedno znova obsodila. António Guterres se je udeležil tudi zasedanja Evropskega sveta marca 2024.
Finančna podpora, ki jo EU namenja ZN
EU in njene države članice skupaj prispevajo največ finančnih sredstev v sistem ZN.
Države članice EU skupaj financirajo četrtino rednega proračuna ZN, skupaj z EU pa zagotavljajo tretjino vseh finančnih prispevkov za agencije, sklade in programe ZN.
EU je med letoma 2013 in 2024 agencijam, skladom in programom ZN namenila skupaj več kot 33 milijard EUR, od tega 18 % Svetovnemu programu za hrano, 13 % Programu Združenih narodov za razvoj, 14 % Skladu Združenih narodov za otroke (UNICEF), 10 % visokemu komisarju Združenih narodov za begunce (UNHCR) in 45 % drugim agencijam, skladom in programom.
Leta 2023 je sistem ZN prejel prispevke v višini približno:
Leta 2024 je EU zagotovila približno 3,9 milijarde EUR prostovoljnih prispevkov za ZN, kar je najvišji znesek doslej.
Sodelovanje v organih ZN
Generalna skupščina ZN
Generalna skupščina ZN je glavni posvetovalni in predstavniški organ ZN ter poglavitni organ za oblikovanje politik pri tej organizaciji. Sestavljena je iz vseh 193 držav članic ZN, ki imajo enake glasovalne pravice. EU ima v njej nadgrajen status opazovalke.
To EU omogoča, da se vključuje v razprave, predstavlja predloge, sodeluje v pogajanjih in se vsak september udeleži splošne razprave. Ob usklajevanju s svojimi 27 državami članicami lahko predstavlja enotna stališča, čeprav njen posebni status ne vključuje glasovalne pravice.
Predsednik Evropskega sveta, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropska komisija in delegacija Evropske unije pri Združenih narodih v New Yorku lahko zato na zasedanju Generalne skupščine ZN predstavijo stališča EU in njenih držav članic.
Poleg tega ima EU pravico, da ustno predstavlja predloge in spremembe – je edina od opazovalk, ki ima to možnost – ter pravico do enkratne replike, ko je govora o njenih stališčih.
Ko je EU leta 2011 pridobila nadgrajeni status opazovalke, je bilo dogovorjeno, da bo predsednik Evropskega sveta v imenu EU nagovoril Generalno skupščino.
Varnostni svet ZN
Varnostni svet ZN je glavni svetovni organ, odgovoren za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. Sestavlja ga pet stalnih in deset nestalnih članic, ki jih Generalna skupščina izvoli za obdobje dveh let.
Francija je edina država članica EU s stalnim sedežem v Varnostnem svetu. Pravo Unije državam članicam EU, ki so članice Varnostnega sveta, predpisuje, da delujejo enotno ter spodbujajo in branijo stališča in interese Unije.
Prednostne naloge EU v okviru ZN
Svet vsako leto sprejme sklepe o prednostnih nalogah EU v okviru Generalne skupščine ZN in forumov ZN za človekove pravice.
Prednostne naloge na zasedanju Generalne skupščine
Svet v svojih sklepih o prednostnih nalogah na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN (september 2025–september 2026), sprejetih junija 2025, ponovno poudarja svojo zavezanost multilateralizmu, ki temelji na mednarodnem pravu, vključno z Ustanovno listino ZN, ter priznava neločljivo povezavo med mirom in varnostjo, človekovimi pravicami in trajnostnim razvojem.
EU ostaja predvidljiva, zanesljiva in verodostojna partnerica, zavezana iskanju globalnih rešitev za skupne izzive, tudi z izvajanjem pakta za prihodnost.
EU je pripravljena sodelovati s partnerji pri spodbujanju reforme ZN prek „pobude ZN80“, ki jo je pripravil generalni sekretar.
EU je zaskrbljena zaradi vse večjih in raznolikih groženj mednarodnemu miru in varnosti, zato ostaja zavezana varovanju in ponovni vzpostavitvi pravičnega in trajnega miru ter stabilnosti po vsem svetu.
EU si bo še naprej prizadevala za krepitev spoštovanja, varstva in uresničevanja vseh človekovih pravic.
Delovanje EU v okviru ZN v prihodnjem letu bodo še naprej usmerjale naslednje glavne prednostne naloge:
- podpora večstranskemu sistemu, ki temelji na mednarodnem pravu in univerzalnosti človekovih pravic
- pospešitev celovitih reform za oživitev sistema ZN in prizadevanje za učinkovita partnerstva
- krepitev mirovne in varnostne strukture ZN
- spodbujanje trajnostnega razvoja v skladu z Agendo 2030
- reševanje trojne krize planeta
Prednostne naloge v forumih za človekove pravice
Svet je v sklepih o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice iz leta 2026 poudaril, da je EU neomajno zavezana univerzalnemu spoštovanju, varovanju in uresničevanju človekovih pravic za vse in povsod po svetu.
Poudaril je, da je treba v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno pravo, vključno z Ustanovno listino ZN, in da bo EU v večstranskih forumih izkoristila vsako priložnost za, da se zoperstavi zavračanju načela človekovih pravic.
Med prednostnimi nalogami EU so:
- vojna agresija Rusije proti Ukrajini in kršitve človekovih pravic v Rusiji in Belorusiji
- kršitve človekovih pravic na Zasedenem palestinskem ozemlju in v Iranu
- mirna in vključujoča demokratična tranzicija v Venezueli
- mehanizem za ugotavljanje odgovornosti za Afganistan
EU se bo osredotočila tudi na odpravo nekaznovanja in zagotavljanje prevzemanja odgovornosti ter na državljanski prostor.
Svet je poudatil, da so učinkovite in vključujoče večstranske institucije, v središču katerih so Združeni narodi, najboljša pot za zagotavljanje miru, varnosti, človekovih pravic, blaginje in trajnostnega razvoja za vse.
Področja sodelovanja med EU in ZN
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Oblikovanje notranjih in zunanjih politik EU temelji v veliki meri na Agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta leta 2015. Več ključnih strateških pobud EU, kot sta evropski zeleni dogovor in strategija Global Gateway, sloni na 17 ciljih trajnostnega razvoja, ki jih vsebuje ta agenda.
EU in njene države članice so odločene zagotoviti, da bo EU tudi v bodoče največja svetovna donatorka uradne razvojne pomoči, ki ima ključno vlogo pri uresničevanju Agende 2030.
Mirovne operacije in krizno upravljanje
EU in ZN sta partnerici pri spodbujanju na pravilih temelječega svetovnega reda in večstranskih rešitev za pereče svetovne izzive. Zahvaljujoč tesnemu sodelovanju, ki temelji na vzajemni koristi, recipročnosti in skupni odgovornosti, so misije in operacije, ki jih izvajata EU in ZN in ki pogosto istočasno potekajo v isti državi, skladnejše in učinkovitejše.
Leta 2003 sta EU in ZN dali skupno izjavo o njunem sodelovanju pri kriznem upravljanju. Od takrat sta svoje strateško partnerstvo pri mirovnih operacijah in kriznem upravljanju še dodatno okrepili. Svet je 20. oktobra 2025 odobril sklepe o nadgradnji strateškega partnerstva med EU in ZN za mir in varnost.
- Varnost in obramba
- Sklepi Sveta o nadgradnji strateškega partnerstva med EU in ZN za mir in varnost: skupne prednostne naloge za obdobje 2025–2028 (20. oktober 2025).
Človekove pravice
EU in ZN s podpiranjem dela zagovornikov človekovih pravic, bojem proti diskriminaciji in krepitvijo demokratičnih institucij sodelujeta pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic po vsem svetu.
EU je zavezana ohranjanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic ter neomajno podpira sistem ZN za človekove pravice.
Humanitarna pomoč
EU tesno sodeluje z ZN pri zagotavljanju nujne pomoči, obnovi poškodovane infrastrukture in podpori ranljivemu prebivalstvu, ki so ga prizadele nesreče, ki jih povzroči človek, ali naravne nesreče, kot so oboroženi spopadi, suša, poplave, potresi in orkani.
EU je humanitarno pomoč dostavila že več kot 110 državam, s čimer vsako leto doseže milijone ljudi. EU in njene države članice so vodilni donatorji humanitarne pomoči na svetu.
Podnebne spremembe in varstvo okolja
EU in ZN tesno sodelujeta pri obravnavanju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Sodelujeta pri izvajanju Pariškega sporazuma, spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in trajnostnega upravljana oceanov ter pri izvajanju Kunminško-montrealskega svetovnega
okvira za biotsko raznovrstnost.
EU pri spodbujanju izvajanja Pariškega sporazuma poudarja tudi usklajenost med Agendo 2030 in evropskim zelenim dogovorom.
Zdravje in upravljanje na svetovni ravni
EU in ZN sodelujeta pri različnih vprašanjih, povezanih z zdravjem, pri čemer si prizadevata obravnavati svetovne zdravstvene izzive, spodbujati javno zdravje in izboljšati svetovno zdravstveno varnost. Vsi ti cilji so del globalne zdravstvene strategije EU.
EU in njene države članice so največje donatorke SZO, tj. zdravstvene agencije ZN.
Zadnja posodobitev: 30. januar 2026