Zdravstvena politika EU
EU pomaga izboljševati javno zdravje s financiranjem in zakonodajo o spopadanju s čezmejnimi grožnjami za zdravje, zdravilih, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, preprečevanju bolezni in spodbujanju dobrega zdravja.
Vloga EU v zdravstveni politiki
Države članice EU so pristojne za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Vloga EU v zdravstveni politiki zato dopolnjuje nacionalne politike.
Cilji politik in ukrepov EU na področju javnega zdravja:
- varovanje in izboljšanje zdravja državljanov in državljank EU
- podpora posodabljanju zdravstvene infrastrukture
- izboljšanje učinkovitosti evropskih zdravstvenih sistemov
- okrepitev ukrepov za pripravljenost in odzivanje na čezmejne grožnje za zdravje
Na področju zdravja EU sprejema zakone in priporočila, s katerimi želi zaščititi zdravje ljudi, npr. v zvezi z zdravstvenimi izdelki in pravicami pacientov.
Usklajevanje v zvezi z vprašanji javnega zdravja je nujno potrebno zaradi prostega gibanja ljudi in pretoka blaga na notranjem trgu. Sodelovanje EU v zvezi z vprašanji javnega zdravja je namenjeno reševanju skupnih zdravstvenih izzivov, ki so na primer posledica odpornosti proti antimikrobikom, kroničnih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, in staranja prebivalstva.
Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. Člen 168 PDEU (pravna podlaga za zdravstveno politiko EU)
Ključni ukrepi zdravstvene politike EU
EU je sprejela zakonodajo na naslednjih področjih:
- pravice pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
- zdravila in medicinski pripomočki
- resne čezmejne grožnje za zdravje
- rak, tobak in spodbujanje dobrega zdravja
- organi, kri, tkiva in celice
Pravice pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
V skladu z zakonodajo EU imajo državljani in državljanke EU pravico do zdravstvenega varstva v kateri koli državi članici EU in pravico do povračila stroškov za zdravstveno oskrbo v tujini s strani matične države. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja zagotavlja, da je potrebno zdravstveno varstvo v drugi državi članici EU na voljo pod enakimi pogoji in po enakih cenah kot osebam, ki so zavarovane v tej državi.
Poleg tega so v direktivi EU o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu določeni pogoji, pod katerimi lahko bolnik potuje v drugo državo zaradi zdravstvene oskrbe in pod katerimi je upravičen do povračila stroškov.
Evropski zdravstveni podatkovni prostor
Svet je 21. januarja 2025 sprejel novo zakonodajo, ki na ravni EU omogoča lažjo izmenjavo zdravstvenih podatkov in dostop do njih.
Z uredbo o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru bodo imeli posamezniki lažji dostop do osebnih elektronskih zdravstvenih podatkov in nadzor nad njimi, hkrati pa bo omogočila ponovno uporabo nekaterih podatkov za namene raziskav in inovacij v korist evropskih pacientov.Zagotavlja zdravstveno podatkovno okolje, ki bo omogočilo čezmejni dostop do digitalnih zdravstvenih storitev in proizvodov znotraj EU.
Lažji dostop do zdravstvenih podatkov za posameznike
Na podlagi novih pravil bodo imeli posamezniki hitrejši in lažji dostop do elektronskih zdravstvenih podatkov, ne glede na to, ali so v matični državi ali drugi državi članici. Imeli bodo tudi večji nadzor nad tem, kako se ti podatki uporabljajo. Države EU bodo morale ustanoviti tudi organ za digitalno zdravje, ki bo izvajal nove določbe.
Večji potencial za raziskave
Evropski zdravstveni podatkovni prostor bo raziskovalcem in oblikovalcem politik zagotovil tudi dostop do specifičnih vrst anonimiziranih in varnih zdravstvenih podatkov, kar jim bo omogočilo, da izkoristijo ogromen potencial zdravstvenih podatkov EU in jih uporabijo za znanstvene raziskave, razvoj boljšega zdravljenja in boljšo oskrbo pacientov.
Zagotavljanje interoperabilnosti
Trenutno se raven digitalizacije zdravstvenih podatkov v EU med državami članicami razlikuje, kar otežuje izmenjavo podatkov prek njihovih meja. Predlagana uredba določa, da morajo vsi sistemi elektronskih zdravstvenih zapisov izpolnjevati specifikacije evropske oblike izmenjave elektronskih zdravstvenih zapisov, kar zagotavlja njihovo interoperabilnost na ravni EU.
Zdravila in medicinski pripomočki
EU ureja izdajanje dovoljenj za promet z zdravili na ravni EU prek Evropske agencije za zdravila ali na nacionalni ravni prek pristojnih organov v državah EU. Obstajajo posebna pravila za odobritev:
- zdravil za pediatrično uporabo
- zdravil sirot (ki se uporabljajo za zdravljenje, diagnosticiranje ali preprečevanje redkih bolezni, ki prizadenejo največ 5 od 10 000 bolnikov v EU)
- tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora
- cepiv
EU ureja tudi klinična preskušanja, s katerimi se pridobijo podatki, uporabljeni za odobritev. Cilj je zagotavljati varnost, učinkovitost in kakovost zdravil. Ko je zdravilo dano v promet, se njegova varnost še naprej spremlja, in sicer v njegovi celotni življenjski dobi, prek sistema farmakovigilance EU.
Evropska agencija za zdravila, ustanovljena leta 1995, je evropska mreža, ki jo sestavlja več kot 40 nacionalnih regulativnih organov. Zagotavlja stalno izmenjavo in pretok informacij v zvezi z znanstvenim ocenjevanjem zdravil v EU.
Obstaja tudi evropski regulativni okvir za medicinske pripomočke, ki zagotavlja varnost in učinkovitost medicinskih pripomočkov in pacientom olajšuje dostop do teh pripomočkov na evropskem trgu.
Svet je 30. maja 2024 sprejel nova pravila, s katerimi posodablja zakonski akt o medicinskih pripomočkih, da bi prispevali k preprečevanju pomanjkanja ter omogočili prehod na večjo preglednost in boljši dostop do informacij. S temi pravili se je spremenila zakonodaja o medicinskih pripomočkih, vključno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, in sicer tako:
- da se dodatno podaljšuje prehodno obdobje za nekatere in vitro diagnostične medicinske pripomočke
- da se omogoča postopna uvedba nove elektronske podatkovne zbirke Eudamed
- da se zahteva, da proizvajalci opozorijo na morebitno pomanjkanje kritičnih medicinskih pripomočkov ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov
Čezmejne grožnje za zdravje
EU in njene države članice se usklajujejo in sodelujejo na področju zdravstvene varnosti. Za obvladovanje tveganj in kriz so pristojne države članice, EU pa je pristojna za podpiranje, usklajevanje in dopolnjevanje nacionalnih ukrepov.
V boju proti resnim čezmejnim grožnjam za zdravje so ukrepi za spremljanje, zgodnje opozarjanje, pripravljenost in odzivanje bistveni elementi za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja v Evropski uniji.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni državam članicam EU zagotavlja neodvisno znanstveno svetovanje, pomoč in strokovno znanje o grožnjah za javno zdravje, kot so nalezljive bolezni.
Ključni mejnik pri vzpostavljanju trdnejšega okvira EU za zdravstveno varnost je bil sklep iz leta 2013 o izboljšanju pripravljenosti in krepitvi zmogljivosti za usklajen odziv na izredne zdravstvene razmere. S tem sklepom je bila tudi okrepljena vloga odbora za zdravstveno varnost, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, pri obravnavanju resnih čezmejnih groženj za zdravje.
Izkušnje s pandemijo COVID-19 so države EU spodbudile k temu, da izboljšajo odpornost EU za odzivanje na prihodnje pandemije.
EU je leta 2022 sprejela sveženj predpisov (t. i. sveženj o evropski zdravstveni uniji), s katerim želi dodatno okrepiti okvir EU za zdravstveno varnost ter izboljšati pripravljenost na krize in odzivno vlogo ključnih agencij EU.
Spodbujanje zdravja in boj proti boleznim
Rak
Rak je drugi vzrok umrljivosti in eden glavnih povzročiteljev prezgodnje smrti v EU. Leta 2020 je bil po ocenah diagnosticiran pri 2,7 milijona ljudeh v Uniji. Poleg tega je 52 % smrtnih primerov, povezanih z delovnim mestom, v EU vsako leto posledica raka (vir: Evropska komisija).
Rak nima le neposrednih posledic za zdravje in dobro počutje posameznikov, temveč tudi za zdravstveno varstvo in socialne sisteme, javne proračune ter produktivnost in rast gospodarstva, s tem pa tudi za zdravo delovno silo.
Svet je leta 2003 odobril priporočilo o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, v skladu s katerim je zaželeno, da države EU izvajajo kakovostno presejanje prebivalstva. Da bi zagotovil, da bo v presejalne preglede za odkrivanje raka vključeno še več ljudi, je to priporočilo na podlagi poročila o njegovem izvajanju in najnovejših znanstvenih podatkov pregledal.
Priporočilo za presejalne preglede za odkrivanje raka iz leta 2003 je bilo omejeno na raka dojke, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke, v letu 2022 pa so se države članice dogovorile, da bodo fokus razširile tudi na raka pljuč, prostate in želodca.
Svet je junija 2024 sprejel priporočilo za boj proti vrstam raka, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, v EU s spodbujanjem cepljenja proti humanim papilomavirusom (HPV) in virusu hepatitisa B (HBV).
Namen priporočila je podpirati države članice pri povečanju precepljenosti in izboljšanju njenega spremljanja.
EU je uvedla tudi več zakonov, s katerimi želi delavce in delavke zaščititi pred nevarnimi snovmi in kemikalijami, med katerimi so tudi rakotvorne in mutagene snovi ter svinec.
Boj EU proti raku
Boj proti raku je ena od glavnih prednostnih nalog zdravstvene politike EU.
Evropski načrt za boj proti raku zajema vse faze bolezni, od preprečevanja do kakovosti življenja obolelih za rakom in preživelih onkoloških bolnikov, ter temelji na ukrepih, ki zajemajo več področij politike. Namen načrta je obrniti trend naraščanja števila rakavih obolenj po vsej EU ter zgraditi bolj zdravo, pravičnejšo in bolj trajnostno prihodnost za vse.
Ministri in ministrice EU so o evropski zdravstveni uniji razpravljali decembra 2021 in se zavzeli za to, da se še bolj promovira zdravje ter okrepi preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka.
- Sklepi o krepitvi evropske zdravstvene unije, 7. december 2021
- Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, 6. in 7. december 2021
Evropski načrt za boj proti raku bodo spremljali ukrepi z različnih področij politike, kot so zaposlovanje, izobraževanje, socialna politika in enakost, trženje, kmetijstvo, energetika, okolje in podnebje ter promet, kohezijska politika in obdavčitev. Več o evropskem načrtu za boj proti raku.
Tobak
Kajenje tobaka je največje tveganje za zdravje, ki se mu je mogoče izogniti, in najpomembnejši vzrok prezgodnje smrti v EU, zaradi katerega vsako leto umre skoraj 700 000 ljudi. Približno 50 % kadilcev umre prezgodaj (v povprečju 14 let prej kot nekadilci).
V direktivi o tobačnih izdelkih so določena pravila, ki urejajo proizvodnjo, predstavitev in prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, da bi zagotovili varstvo potrošnikov v EU. Z drugo direktivo, ki se nanaša na strukturo in stopnje trošarin, ki veljajo za tobačne izdelke, so bili uvedeni visoki davki na tobačne izdelke, katerih cilj je zmanjšati uporabo tobaka, zlasti med mladimi.
Svet je v svojem priporočilu o okolju brez tobačnega dima iz leta 2009 pozval države članice EU, naj zaščitijo ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu na javnih mestih in na delovnem mestu.
Odpornost proti antimikrobikom
Odpornost proti antimikrobikom se pojavi, kadar mikrobi, kot so bakterije, razvijejo odpornost proti enemu ali več zdravilom. Odpornost proti antimikrobikom narašča zaradi prekomerne uporabe antibiotikov in neustreznega odstranjevanja zdravil. V EU zaradi tega vsako leto umre približno 35 000 ljudi (podatki iz leta 2020). To stanje še poslabšuje pomanjkljiv razvoj novih antimikrobičnih zdravil.
Svet je 13. junja 2023 sprejel priporočilo za okrepitev ukrepov EU v boju proti antimikrobični odpornosti na področju zdravja ljudi, zdravja živali in okolja.
Pet razlogov za skrb glede antimikrobične odpornosti (AMR) (Infografika)
Cepljenje
Za politiko na področju cepljenja so pristojne države članice. EU jim zagotavlja pomoč pri usklajevanju politik in programov.
Svet je decembra 2018 sprejel priporočilo o okrepljenem sodelovanju na ravni EU v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. V tej pobudi so določene smernice za reševanje vprašanj, povezanih z oklevanjem pri cepljenju, izboljšanje precepljenosti, spodbujanje usklajevanja javnega naročanja cepiv ter podporo raziskavam in inovacijam. Države članice tudi spodbuja, naj razvijajo in izvajajo nacionalne načrte cepljenja.
Ministri in ministrice EU za zdravje so decembra 2022 odobrili sklepe Sveta o cepljenju kot enem najučinkovitejših orodij za preprečevanje bolezni in izboljšanje javnega zdravja. V njih je poudarjeno, da bi državam članicam lahko koristil še bolj usklajen pristop EU k cepljenju, saj bi tako preprečili in omejili širjenje epidemij in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. V sklepih je poudarek na dveh področjih ukrepanja: spopadanju z oklevanjem pri cepljenju in pripravi na prihodnje izzive s sodelovanjem na ravni EU.
Varnost snovi človeškega izvora
Številna zdravljenja resnih bolezni so odvisna od razpoložljivosti krvi, tkiv in celic.
EU je v letih 2002 in 2004 sprejela zakonodajo za zaščito bolnikov, ki prejemajo kri, tkiva in celice, ter določila minimalne zahteve glede kakovosti in varnosti za vse faze od darovanja do zdravljenja in nadaljnjega spremljanja. S to zakonodajo EU je zagotovljena varnost milijonov bolnikov, ki so prestali transfuzijo krvi in presaditev organov.
Svet je 27. maja 2024 sprejel nova pravila za izboljšanje varnosti in kakovosti krvi, tkiv in celic, ki se uporabljajo v zdravstvu, ter za olajšanje čezmejnega kroženja teh snovi v EU.
Z novimi pravili se utrjuje obstoječi pravni okvir, hkrati pa se povečuje prožnost, da bi bilo mogoče slediti znanstvenemu in tehničnemu napredku. Dogovor o novih pravilih razširja področje uporabe, tako da ne zajema več le krvi, tkiv in celic, temveč tudi materino mleko in črevesno mikrobioto.
Duševno zdravje
Dobro duševno zdravje je stanje dobrega počutja, ki posamezniku omogoča, da uresničuje svoje sposobnosti, se spopada s stresom, dela in prispeva v svojo skupnost. Vendar je breme težav z duševnim zdravjem v EU zelo veliko.
Izboljšanje duševnega zdravja je za EU in njene države članice nujno s socialnega in gospodarskega vidika, kar je po pandemiji COVID-19 postalo še bolj očitno.
Svet je leta 2023 med španskim predsedovanjem sprejel sklepe s ciljem, da bi dali prednost duševnemu zdravju in dobremu počutju, s posebnim poudarkom na najnujnejših vprašanjih in najranljivejših skupinah, kot so ljudje, ki opravljajo prekarno delo, in mladi.
eZdravje
Evropska komisija je eZdravje vključila med ključne sektorje v svoji agendi za digitalno preobrazbo. V pojmu eZdravje so zajeti orodja in storitve, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za boljše preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje, spremljanje in obvladovanje bolezni.
V krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo, kako pomembna je digitalna preobrazba v sektorjih zdravstva in zdravstvene oskrbe. Digitalizacija lahko okrepi odpornost zdravstvenih sistemov ter njihovo učinkovitost in splošno odzivanje na pandemijo.
Digitalni Evropi naproti (Infografika)
Odzivanje EU na pandemijo COVID-19
EU je od začetka pandemijesodeloval z državami članicami pri krepitvi nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva in omejevanju širjenja virusa. Usklajevala je ukrepe na ravni EU na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj in državam EU dajala priporočila o ukrepih v zvezi z javnim zdravjem.
- povečanjezmogljivosti za proizvodnjo varnega in učinkovitega cepiva s strategijo EU za cepljenje
- zagotavljanje: oskrbe z medicinsko opremo in osebno zaščitno opremo z:
- ohranjanjemprostega pretoka blaga na notranjem trgu
- skupnim javnim naročanjem in oblikovanjemskupnih evropskih zalog v okviru rescEU
- podporo raziskavam in inovacijam na področju zdravljenja in cepiv
Urgentno odzivanje EU na pandemijo COVID-19 (Infografika)
Financiranje: program EU za zdravje
Program EU za zdravje (EU4Health) je novi program EU na področju zdravja za obdobje 2021–2027. Pandemija COVID-19 močno vpliva na bolnike, medicinsko in zdravstveno osebje ter zdravstvene sisteme v Evropi. S tem programom se EU odločno odziva na pandemijo COVID-19 in je hkrati še vedno usmerjena v dolgoročne ukrepe na področju zdravja. Njegov cilj je izboljšati javno zdravje v EU in Unijo bolje pripraviti na odzivanje na zdravstvene krize v prihodnosti.
Iz programa je vloženih 5,3 milijarde EUR za financiranje upravičenih subjektov, zdravstvenih in nevladnih organizacij iz držav EU ali držav, ki niso članice EU, so pa pridružene programu.
Program naj bi:
- izboljšal in spodbujal zdravje v EU
- varoval ljudi pred resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje
- zagotavljal razpoložljivost in cenovno dostopnost zdravil
- krepil zdravstvene sisteme, njihovo odpornost in gospodarnost z viri
Vloga Sveta v zdravstveni politiki EU
Podobno kot na drugih področjih politike Evropski svet tudi na področju zdravstvene politike določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge EU.
Na področju zdravja se Svet Evropske unije pogaja in sprejema zakonodajo EU ter usklajuje politike držav članic. Kar zadeva zakonodajo, Svet v večini primerov deluje skupaj z Evropskim parlamentom. Svet lahko tudi oblikuje priporočila o javnem zdravju za države članice EU.
O vprašanjih v zvezi z zdravjem razpravlja Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO).
Zadnja posodobitev: 14. april 2026