Sirija
EU stoji ob strani sirskemu ljudstvu. Podpira mirno in vključujočo tranzicijo v Siriji, spoštovanje človekovih pravic in socialno-ekonomsko okrevanje države.
Obnovljeni odnosi s Sirijo
Po padcu Asadovega kriminalnega režima leta 2024 in drugih političnih dogodkih v Siriji je EU sprejela pomembne ukrepe, da bi utrdila dvostranske odnose z državo, med drugim je:
- ponovno uvedla polno uporabo sporazuma o sodelovanju med EU in Sirijo (2026)
- začasno odpravila vse gospodarske sankcije, razen tistih, ki so bile sprejete iz varnostnih razlogov (2025)
Sklepi Sveta o Siriji
Politiko EU do Sirije usmerjajo sklepi Sveta z dne 23. junija 2025, v katerih je EU ponovno potrdila, da je odločena stati ob strani sirskemu prebivalstvu ter podpirati mirno in vključujočo tranzicijo, ki jo bo vodila Sirija in za katero bo ta prevzela tudi odgovornost, zato da bi pomagala zgraditi boljšo prihodnost za vse Sirce in Sirke.
EU je pripravljena sodelovati s prehodno vlado v sklopu regionalnih in večstranskih forumov ter vse zunanje akterje nujno poziva, naj brez izjeme v celoti spoštujejo enotnost, neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije.
EU obsoja vse enostranske tuje vojaške akcije in prisotnost ter vse poskuse spodkopavanja stabilnosti Sirije in njenih obetov za mirno tranzicijo, tudi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem.
Ponovna uvedba polne uporabe sporazuma o sodelovanju med EU in Sirijo
Svet je maja 2026 sklenil, da prekliče delno začasno prenehanje sporazuma o sodelovanju med EU in Sirijo, uvedeno leta 2011 v odziv na represijo nad sirskim prebivalstvom in kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešil Asadov režim.
Sporazum o sodelovanju, sklenjen leta 1977, določa okvir za gospodarske in trgovinske odnose med EU in Sirijo. Med drugim odpravlja količinske omejitve pri uvozu nekaterih sirskih proizvodov, vključno z nafto, naftnimi proizvodi, zlatom, plemenitimi kovinami in diamanti, v EU.
Začasna odprava gospodarskih sankcij proti Siriji
EU je maja 2025 odpravila vse gospodarske sankcije v zvezi s Sirijo, razen tistih, ki so bile sprejete iz varnostnih razlogov, med drugim v zvezi z orožjem in tehnologijo, ki bi se lahko uporabili za notranjo represijo.
EU je ohranila sankcije, povezane z Asadovim režimom, v skladu s svojim pozivom, naj storilci kaznivih dejanj odgovarjajo za svoje početje, ter še vedno spremlja dogajanje na terenu.
Politični dialog na visoki ravni med EU in Sirijo
Prvi politični dialog na visoki ravni med EU in Sirijo je potekal maja 2026. Bil je priložnost za dosego napredka pri normalizaciji odnosov med EU in Sirijo ter za razpravo o podpori EU prizadevanjem sirskih prehodnih oblasti za stabilizacijo Sirije, njeno socialno-ekonomsko okrevanje in vključujočo politično tranzicijo.
Pomoč EU sirskemu prebivalstvu
Več kot 15 let trajajoči konflikt v Siriji je civilnemu prebivalstvu povzročil neizmerno trpljenje in ustvaril eno najhujših humanitarnih kriz na svetu.
Zaradi nenehnega razseljevanja, kolapsa osnovnih storitev in obsežnega uničenja infrastrukture je v letu 2026 še vedno 15,6 milijona ljudi, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč. To pomeni, da tovrstno pomoč potrebuje šest od desetih Sircev in Sirk.
Še vedno je notranje razseljenih 5,5 milijona ljudi, v sosednjih državah (Turčiji, Libanonu in Jordaniji) pa je registriranih 3,6 milijona sirskih beguncev in begunk.
Zaradi neustrezne prehranske varnosti trpi več kot 13,3 milijona ljudi. Skoraj 2,7 milijona otrok ne obiskuje šole.
EU in njene države članice so vodilne donatorke mednarodne pomoči prizadetim v sirskem konfliktu. Od začetka krize leta 2011 so skupaj mobilizirale več kot 41 milijard EUR za podporo sirskemu prebivalstvu znotraj države in po širši regiji.
S temi sredstvi se krijejo življenjsko pomembna humanitarna pomoč, osnovne storitve, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, ter dolgoročno socialno-ekonomsko okrevanje in obnova.
Pomoč usmerjajo humanitarni partnerji, npr. nevladne organizacije, agencije ZN ter Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki najbolj ranljivim osebam zagotavljajo zdravstveno varstvo, pomoč v hrani, vodo, sanitarne storitve in storitve na področju higiene ter zaščito, zatočišče in izobraževanje.
Sankcije proti Asadovemu režimu
Evropska unija je maja 2011 zaradi stopnjevanja nasilja in nesprejemljivih razmer na področju človekovih pravic prekinila celotno dvostransko sodelovanje s sirsko vlado in njenimi podporniki.
EU je med letoma 2011 in 2024 sprejela sankcije proti Asadovemu režimu. Vendar je po padcu režima 24. februarja 2025 začasno odpravila več sankcij, tudi na področju energije, prometa in finančnih transakcij, da bi olajšala sodelovanje z državo, njenim prebivalstvom in podjetji.
EU je 28. maja 2025 odpravila vse gospodarske sankcije proti Siriji, razen tistih, ki so bile sprejete iz varnostnih razlogov.
Preostale gospodarske sankcije vključujejo:
- embargo na orožje
- omejitve izvoza blaga, opreme in tehnologije z dvojno rabo za notranjo represijo ter programske opreme za prestrezanje in nadzor
- prepoved trgovine z blagom, ki je del sirske kulturne dediščine
Hkrati je EU sklenila ohraniti sankcije proti posameznikom in subjektom, povezanim z Asadovim režimom ter odgovornim za nasilno represijo nad sirskim prebivalstvom in kršitve človekovih pravic.
Posameznikom in subjektom, uvrščenim na seznam, se zamrzne premoženje, hkrati pa se jim ne smejo dati na razpolago nobena sredstva ali gospodarski viri. Za posameznike velja tudi prepoved potovanja.
Te sankcije so bile nazadnje podaljšane do 1. junija 2027.
Poleg tega je EU med letoma 2023 in 2025 sankcionirala posameznike in subjekte, odgovorne za kršitve človekovih pravic, v okviru globalnega režima sankcij na področju človekovih pravic.
Zakonodaja EU o sankcijah proti Asadovemu režimu vključuje humanitarne izjeme, da bi se zagotavljala nadaljnja dobava humanitarne pomoči vsem delom države.
- Sirija: EU sprejela pravne akte za odpravo gospodarskih sankcij proti Siriji in s tem udejanjila nedavni politični dogovor (sporočilo za javnost, 28. maj 2025)
- Sklep o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (Uradni list EU)
- Uredba o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (Uradni list EU)
Boj proti terorizmu
Navzočnost pripadnikov Daiša in drugih terorističnih skupin v Siriji resno ogroža državo, širšo regijo in celotno mednarodno skupnost. EU je zato marca 2015 sprejela regionalno strategijo EU za Sirijo ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš.
EU po ozemeljskem porazu Daiša leta 2019 še naprej podpira mednarodna prizadevanja za preprečitev ponovnega vzpona te organizacije. Svet je decembra 2024 ponovno poudaril, da je neomajno zavezan boju proti terorizmu v Siriji in prizadevanjem svetovne koalicije za boj proti Daišu.
- Sklepi Sveta o strategiji EU za Sirijo (sporočilo za javnost, 3. april 2017)
- Sklepi Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine Daiš (23. maj 2016)
- Sklepi Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš (16. marec 2015)
Glej tudi
Stališče EU o razmerah na Bližnjem vzhodu
Enotna ureditev za politično odzivanje na krize (IPCR)
Zakaj EU sprejema sankcije?
Zadnja posodobitev: 18. maj 2026