Varnost in obramba: Svet ocenil napredek in dosegel dogovor o izboljšanju podpore za vojaške misije

Svet je 6. marca sprejel sklepe o dosedanjem napredku pri izvajanju globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe. V njih je ocenil, kaj je bilo storjeno za izvedbo različnih ukrepov, o katerih se je Evropski svet dogovoril 15. decembra 2016. Sklepi so podlaga za poročilo, ki ga je Evropski svet obravnaval 9. in 10. marca 2017.

„Zunanji in obrambni ministri EU so na današnjem skupnem srečanju poslali zelo jasno sporočilo: vztrajno napredujemo pri vzpostavljanju okrepljenega sodelovanja na področju obrambe in prizadevali si bomo, da bi dosegli še več. Gre za zaščito naših državljanov. Evropska unija razpolaga z edinstvenimi orodji, s katerimi lahko Evropejcem pomaga pri prevzemanju večje odgovornosti za lastno varnost in doseganju večje učinkovitosti pri tem. K temu stremi naše delo na področju varnosti in obrambe.“

Federica Mogherini, visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko

Svet je odobril tudi konceptualni dokument o zmogljivostih za operativno načrtovanje in izvajanje misij in operacij v okviru SVOP, ki vsebuje ukrepe za izboljšanje sposobnosti EU za hitrejši, učinkovitejši in celostnejši odziv – na podlagi obstoječih struktur in s ciljem krepitve civilno-vojaških sinergij – v okviru celovitega pristopa EU.

Med temi ukrepi so vzpostavitev vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) v sklopu Vojaškega štaba EU, ki deluje v okviru Evropske službe za zunanje delovanje, in sicer za načrtovanje in izvajanje vojaških misij brez izvršilnih pooblastil. Generalni direktor Vojaškega štaba EU bo hkrati tudi direktor MPCC in bo v tej vlogi prevzel poveljstvo nad vojaškimi misijami v okviru SVOP brez izvršilnih pooblastil (to so zaenkrat misije EU za vojaško usposabljanje v Somaliji, Srednjeafriški republiki in Maliju). Tako se bodo poveljniki misij na terenu lahko osredotočili na specifične dejavnosti svoje misije, pri tem pa bodo deležni boljše podpore iz Bruslja.

MPCC bo svoje delo opravljala pod političnim nadzorom in ob strateških smernicah Političnega in varnostnega odbora (PVO), ki ima sedež v Bruslju, sestavljajo pa ga veleposlaniki držav članic pri EU. MPCC bo prek skupne podporne koordinacijske celice tesno sodelovala s svojim obstoječim civilnim partnerjem, tj. civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC). V okviru omenjene celice bo mogoče izmenjati izkušnje, znanje in najboljše prakse glede vprašanj, ki zadevajo tako vojaške kot civilne misije, pa tudi deliti zmogljivosti v primeru civilnih in vojaških misij, dejavnih na istem območju, vključno z zdravstveno pomočjo ali zaščitnimi ukrepi.

V sklepih Sveta je vzpostavitev MPCC posebej poudarjena. Izpostavljen je tudi napredek na drugih področjih varnosti in obrambe ter zagotovljene nadaljnje smernice. Obravnavana področja zajemajo:

• možnost stalnega strukturiranega sodelovanja (PESCO). V skladu z Lizbonsko pogodbo lahko skupina držav članic EU okrepi sodelovanje na vojaškem področju (člen 42(6) in člen 46 PEU). Z vzpostavitvijo vključujočega, modularnega sistema stalnega strukturnega sodelovanja bi državam članicam omogočili poglobljeno in prostovoljno sodelovanje na področju varnosti in obrambe.
• možnost usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD) pod okriljem držav članic, s čimer bi uvedli postopek za boljši pregled na ravni EU nad vprašanji, kot so izdatki za obrambo in nacionalne naložbe ter raziskovalna prizadevanja na področju obrambe. S CARD bi povečali preglednost in politično prepoznavnost na področju evropskih obrambnih zmogljivosti ter tako izboljšali odkrivanje pomanjkljivosti in njihovo odpravljanje s poglobljenim sodelovanjem na področju obrambe, zagotovili pa bi tudi boljši in skladnejši pristop k načrtovanju izdatkov za obrambo.
• delo, ki poteka na drugih področjih, kot je izboljšanje možnosti hitrega odzivanja EU, vključno z bojnimi skupinami EU in civilnimi zmogljivostmi, krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, spremljanje razmer in razvoj obrambnih zmogljivosti.

Svet je seznanjen tudi z napredkom pri izvajanju skupnega svežnja predlogov za sodelovanje med EU in Natom ter evropskega obrambnega akcijskega načrta, ki ga je pripravila Komisija.

Ozadje

Svet je 14. novembra 2016 sprejel sklepe Sveta o izvajanju globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe. V teh sklepih je določena raven ambicij, tj. glavni cilji, ki jih EU in njene države članice skušajo doseči na področju varnosti in obrambe. Svet je določil tri strateške prednostne naloge: odzivanje na zunanje konflikte in krize, krepitev zmogljivosti partnerjev ter zaščita Evropske unije in njenih državljanov.

Izvedbeni načrt na področju varnosti in obrambe je državam članicam predstavila visoka predstavnica v vlogi podpredsednice Evropske komisije in vodje Evropske obrambne agencije. To je del ukrepov, sprejetih na podlagi globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, ki jo je visoka predstavnica predstavila Evropskemu svetu 28. junija. Svet je sklepe o globalni strategiji sprejel 17. oktobra 2016.

Izvajanje globalne strategije EU vključuje tudi nadaljnja prizadevanja za krepitev odpornosti in celostni pristop h konfliktom in krizam, večjo prepletenost notranje in zunanje politike, posodobitev obstoječih ali pripravo novih regionalnih in tematskih strategij ter krepitev prizadevanj javne diplomacije.

• Sklepi Sveta z dne 6. marca 2017 o napredku pri izvajanju globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe
• Concept Note: Operational Planning and Conduct Capabilities for CSDP Missions and Operations
• Sodelovanje EU na področju varnosti in obrambe (ozadje)
• Vojaški štab Evropske unije