Sodelovanje EU na varnostnem in obrambnem področju
Časovnica
Oglej si celotno časovnicoKrepitev sodelovanja EU na varnostnem in obrambnem področju
Voditeljice in voditelji EU so se septembra 2016 na vrhu v Bratislavi odločili dati nov zagon evropski zunanji varnosti in obrambi z okrepitvijo sodelovanja EU na tem področju.
Da bi uresničili to zavezo, so voditeljice in voditelji EU decembra 2016 sprejeli sklepe, v katerih so:
- potrdili izvedbeni načrt za varnost in obrambo
- pozdravili predlog Evropske komisije o evropskem obrambnem akcijskem načrtu
- pozvali k hitremu ukrepanju za okrepitev sodelovanja med EU in Natom
Konkretni ukrepi za spodbujanje sodelovanja na varnostnem in obrambnem področju
Evropski svet je decembra 2016 potrdil izvedbeni načrt za varnost in obrambo. V njem je določen nadaljnji razvoj varnostne in obrambne politike EU.
Na podlagi globalne strategije EU je usmerjen v tri strateške prednostne naloge:
- odzivanje na zunanje konflikte in krize
- krepitev zmogljivosti partnerjev
- zaščito EU in njenih državljanov
Med konkretnimi ukrepi za doseganje teh ciljev so:
- uvedba usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD) za pospeševanje obrambnega sodelovanja med državami članicami
- vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) za okrepitev obrambnega sodelovanja med tistimi državami članicami, ki ga želijo poglobiti
- vzpostavitev vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (MPCC) za izboljšanje struktur za krizno upravljanje
- okrepitev instrumentov hitrega odzivanja EU, vključno z bojnimi skupinami EU in civilnimi zmogljivostmi
1. Usklajeni letni pregled na področju obrambe
Usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD) bi zagotovil boljši pregled na ravni EU nad izdatki za obrambo, naložbami držav in raziskovalnimi dejavnostmi.
Pregled bi povečal preglednost in politično prepoznavnost evropskih obrambnih zmogljivosti. Koristen bi bil za:
- boljše odkrivanje pomanjkljivosti
- poglobljeno obrambno sodelovanje
- boljši in skladnejši pristop k načrtovanju izdatkov za obrambo
Svet je 25. junija 2018 odobril katalog napredka za leto 2018, ki vsebuje oceno pomanjkanja zmogljivosti in zastavljenih ciljev.
2. Stalno strukturno sodelovanje
Lizbonska pogodba določa, da lahko skupina držav članic okrepi medsebojno sodelovanje na obrambnem področju z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO).
Voditeljice in voditelji EU so se 22. junija 2017 dogovorili o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja za okrepitev evropske varnosti in obrambe.
Svet je 11. decembra 2017 sprejel sklep o vzpostavitvi PESCO. V PESCO so vključene vse države članice EU razen treh (Danske, Malte in Združenega kraljestva).
Sodelujoče države so se dogovorile o začetnem seznamu17 projektov, ki se bodo izvajali v okviru strukturnega sodelovanja. Projekti zajemajo področja, kot so:
- usposabljanje
- razvoj zmogljivosti
- operativna pripravljenost na področju obrambe
Svet je te prve projekte uradno sprejel 6. marca 2018. Istega dne je sprejel tudi načrt za izvajanje PESCO.
Svet je 25. junija 2018 sprejel pravila upravljanja za projekte, ki se izvajajo v okviru PESCO. Do novembra 2018 bo predvidoma pripravljen posodobljen seznam projektov PESCO in udeleženk teh projektov, vključno z drugim valom projektov.
- Obrambno sodelovanje: Svet vzpostavil stalno strukturno sodelovanje s 25 udeleženimi državami članicami (sporočilo za javnost, 11. 12. 2017)
- Vprašanja in odgovori o stalnem strukturnem sodelovanju
- Pregled prvih skupnih projektov PESCO
- Informativno gradivo o stalnem strukturnem sodelovanju (ESZD)
3. Izboljšanje struktur za krizno upravljanje
Svet je 8. junija 2017 sklenil vzpostaviti vojaško zmogljivost za načrtovanje in izvajanje (MPCC) v okviru Vojaškega štaba EU.
MPCC prinaša izboljšanje zmogljivosti EU za hitrejše, učinkovitejše in skladnejše odzivanje.
Na strateški ravni je odgovorna za operativno načrtovanje in izvajanje vojaških misij brez izvršilnih pooblastil v okviru SVOP.
4. Okrepitev instrumentov hitrega odzivanja EU
Bojne skupine EU spadajo med orodja, ki jih EU lahko uporabi pri hitrem odzivu na krize in konflikte. Gre za vojaške sile, ki jih je mogoče hitro napotiti na teren.
Bojne skupine so bile ustanovljene leta 2005, a še nikoli niso bile uporabljene zaradi političnih, tehničnih in finančnih ovir.
Da bi okrepili zmogljivosti EU za hitro odzivanje, so se voditeljice in voditelji EU 22. junija 2017 dogovorili, da si bodo porazdelili stroške napotitve bojnih skupin. Financiranje bojnih skupin se bo stalno upravljalo na ravni EU v okviru mehanizma Athena.
EU si prizadeva tudi za razvoj civilnih zmogljivosti in izboljšanje odzivnosti civilnega kriznega upravljanja, tudi z morebitno vzpostavitvijo ključne zmogljivosti odzivanja.
Sodelovanje med EU in Natom
Infografika – Skupna izjava EU in Nata: izvajanje
Prikaži celotno infografiko
EU in Nato sta sodelovanje vzpostavila pred več kot 15 leti. V njegovem okviru je bilo razvito veliko število instrumentov za zagotavljanje boljše varnosti državljanov v Evropi in zunaj nje.
EU in Nato sta 10. julija 2018 podpisala novo skupno izjavo. V njej je določena skupna vizija, kako bosta EU in Nato skupaj ukrepala proti skupnim varnostnim grožnjam.
Sodelovanje med EU in Natom bo usmerjeno v naslednja področja:
- vojaška mobilnost
- kibernetska varnost
- hibridne grožnje
- boj proti terorizmu
- ženske in varnost
V novi skupni izjavi je poudarjeno, da nedavna prizadevanja EU za izboljšanje obrambnega in varnostnega sodelovanja prispevajo h krepitvi čezatlantske varnosti:
„Pozdravljamo prizadevanja EU za krepitev evropske varnosti in obrambe, da bi bolje zaščitili Unijo in njene državljane ter prispevali k miru in stabilnosti v neposrednem sosedstvu in širše. Stalno strukturno sodelovanje in evropski obrambni sklad prispevata k uresničevanju teh ciljev.“
Skupna izjava o sodelovanju med EU in Natom, 10. julij 2018
Izjava temelji na ciljih prejšnje skupne izjave iz julija 2016. Namen slednje je dodatno okrepiti njuno sodelovanje na sedmih strateških področjih, in sicer:
- hibridnih grožnjah
- operativnem sodelovanju, tudi pri pomorskih zadevah
- kibernetski varnosti
- obrambnih zmogljivostih
- industriji in raziskavah
- usklajenih vajah
- krepitvi zmogljivosti
Svet in Nato sta decembra 2016 potrdila skupen sklop 42 predlogov.
Svet in Nato sta decembra 2017 potrdila nove predlagane konkretne ukrepe na naslednjih področjih:
- boj proti terorizmu
- ženske
- mir in varnost
- vojaška mobilnost
Evropski obrambni akcijski načrt
Države članice EU so leta 2015 za obrambo porabile 203 milijarde EUR, kar jih uvršča na drugo mesto največjih porabnikov za vojaške izdatke na svetu, takoj za ZDA.
Vendar pa so sredstva iz obrambnega proračuna pogosto neučinkovito izkoriščena zaradi:
- razdrobljenosti evropskega obrambnega trga
- dragega podvajanja vojaških zmogljivosti
- nezadostnega sodelovanja industrije in premajhne interoperabilnosti
Evropska komisija je za rešitev teh vprašanj 30. novembra 2016 predložila evropski obrambni akcijski načrt. Z njim naj bi:
- povečali stroškovno učinkovitost izdatkov za obrambo
- okrepili obrambno sodelovanje
- utrdili industrijsko bazo
V načrtu so določeni trije ključni ukrepi:
- ustanovitev evropskega obrambnega sklada
- spodbujanje naložb v obrambno industrijo
- krepitev enotnega trga za obrambo
Evropski svet je 22. junija 2017 pozdravil sporočilo Komisije o evropskem obrambnem skladu. Pozval je tudi k hitremu dogovoru o predlogu za evropski program za razvoj obrambne industrije.
Civilne in vojaške misije in operacije
EU je od leta 2003 začela več kot 30 misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Trenutno poteka deset civilnih misij in šest vojaških misij/operacij v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Svet je 28. maja 2018 sprejel sklepe o krepitvi civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Določil je ukrepe za povečanje učinkovitosti civilnih vidikov SVOP na terenu. Določil je tudi, na kakšne načine lahko civilne misije prispevajo k reševanju varnostnih izzivov.