Izjava iz Granade

Voditelji in voditeljice Evropske unije smo se zbrali v Granadi, da bi obeležili začetek procesa za opredelitev splošnih političnih usmeritev in prednostnih nalog Unije za prihodnja leta ter določili strateško ukrepanje za oblikovanje naše skupne prihodnosti v korist vseh.

Ponovno poudarjamo prvotno obljubo evropskega projekta za zagotovitev miru, stabilnosti in blaginje za naše državljane in državljanke, ki ga vodijo naše vrednote in načela, temeljne pravice, demokracija in pravna država.

Strateška agenda, dogovorjena junija 2019, usmerja naše ukrepanje. Pandemija in ruska vojna agresija v Ukrajini sta bili preizkušnja za našo odpornost ter sta pokazali, da mora Unija okrepiti svojo suverenost, zato smo sprejeli pomembne odločitve za zaščito naših državljanov in državljank ter naših gospodarstev.

Po našem srečanju v Versaillesu smo odločno ukrepali. Zaradi grožnje izsiljevanja z energijo smo močno zmanjšali svojo odvisnost in diverzificirali svoje vire. Zaradi vse večjih motenj v dobavnih verigah in mednarodne konkurence smo okrepili svojo gospodarsko bazo. Odločeni, da bomo prevzeli večjo odgovornost za lastno varnost in obrambo ter pomagali Ukrajini, smo okrepili evropske zmogljivosti. Ukrajino in njeno prebivalstvo bomo še naprej podpirali, dokler bo potrebno. Obenem smo potrdili, da je prihodnost držav, ki želijo postati naše članice, ter njihovih državljanov in državljank v Evropski uniji.

Treba pa je narediti še več. Danes smo v Granadi razpravljali o ključnih prednostnih nalogah in ukrepih, potrebnih za močno, dinamično, konkurenčno in povezano Evropo v spreminjajočem se svetu.

Na podlagi strateškega kompasa za varnost in obrambo bomo z razvojem svoje tehnološke in industrijske baze okrepili svojo obrambno pripravljenost in vlagali v zmogljivosti. Osredotočili se bomo tudi na vojaško mobilnost, odpornost v vesolju in boj proti kibernetskim in hibridnim grožnjam ter tujemu manipuliranju z informacijami po vsej Uniji. Ruska vojna agresija je dodatno izpostavila moč čezatlantskih odnosov.

Prizadevali si bomo krepiti svojo odpornost in dolgoročno konkurenčnost na svetovni ravni, pri čemer bomo zagotovili, da bo imela EU vsa potrebna orodja za zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti ter vodilne vloge v svetu v tem ključnem desetletju. Obravnavali bomo ranljivosti in okrepili svojo pripravljenost na krize, tudi glede na vse večja podnebna in okoljska tveganja ter geopolitične napetosti. Predvideli bomo morebitne izzive in izkoristili priložnosti za našo Unijo v okviru zelenega in digitalnega prehoda, da bi zagotovili trajnostnost našega gospodarskega modela, pri katerem ne bo nihče zapostavljen. Osredotočili se bomo zlasti na energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, krožnost, razogljičenje, odpornost proti naravnim nesrečam ter prilagajanje podnebnim spremembam.

Še naprej si bomo prizadevali za vzpostavitev bolj kohezivnega, na inovacijah temelječega in povezanega enotnega trga, pri čemer bomo ohranili njegovo celovitost, štiri svoboščine, socialno razsežnost in odprtost, zagotovili enake konkurenčne pogoje in zmanjšali upravno breme, zlasti za MSP. Zagotovili bomo dostop do cenovno dostopne energije, povečali svojo energetsko suverenost in zmanjšali zunanjo odvisnost na drugih ključnih področjih, na katerih mora EU vzpostaviti zadostno raven zmogljivosti za zagotavljanje svoje gospodarske in socialne blaginje, kot so digitalne in neto ničelne tehnologije, kritična zdravila in surovine ter trajnostno kmetijstvo. Vlagali bomo v raziskave in izobraževanje ter spretnosti prihodnosti in obravnavali demografske izzive. Okrepili bomo svoj položaj industrijske, tehnološke in poslovne gonilne sile, pri čemer bomo posebno pozornost namenili področjem z visoko dodano vrednostjo, na katerih že imamo konkurenčno prednost ali lahko prevzamemo vodilno vlogo.

Okrepili bomo sodelovanje s partnerji iz vseh svetovnih regij, da bi zaščitili in okrepili na pravilih temelječ mednarodni red, v središču katerega so Združeni narodi, zagotovili večjo pravičnost v multilateralnem sistemu in preprečili njegovo nadaljnjo razdrobljenost. Mobilizirali in razvili bomo naše instrumente za zunanje delovanje. Zdaj je bolj kot kdaj koli prej pomembno sodelovanje pri krepitvi in diverzifikaciji naših dobavnih verig, spodbujanju partnerskih, trgovinskih in naložbenih sporazumov, spodbujanju trajnostnega razvoja, da bi dosegli dogovorjene cilje v smeri neto ničelnih emisij, ter izboljšanju pripravljenosti na izredne zdravstvene razmere. To delo zahteva tudi oživitev svetovne trgovine, v kateri ima STO temeljno vlogo.

Širitev je geostrateška naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo. Obenem je dejavnik, ki prispeva k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer evropskih državljanov in državljank, ter zmanjšanju razlik med državami, spodbujati pa mora tudi vrednote, na katerih temelji Unija. V primeru morebitne nadaljnje širitve Unije morajo biti pripravljene tako EU kot prihodnje države članice. Države kandidatke morajo okrepiti svoja reformna prizadevanja, zlasti na področju pravne države, v skladu z naravo pristopnega procesa, ki temelji na dosežkih, in s pomočjo EU. Vzporedno mora Unija vzpostaviti potrebne notranje temelje in reforme. Zastavili si bomo dolgoročne ambicije in določili načine za njihovo uresničitev. Obravnavali bomo ključna vprašanja, povezana z našimi prednostnimi nalogami in politikami ter našo zmožnostjo ukrepanja. S tem bo EU postala močnejša, povečala pa se bo tudi evropska suverenost.

Evropski svet bo nadaljeval razprave o prihodnjih prednostnih nalogah naše Unije v prihodnjih mesecih pred sprejetjem strateške agende naslednje leto.