Vabilo predsednika Antónia Coste članom in članicam Evropskega sveta

Kot sem že napovedal, vas vabim na neformalno srečanje, ki bo potekalo 3. februarja v dvorcu Château de Limont v bližini Bruslja in bo namenjeno evropski obrambi.

Menim, da grožnje, s katerimi se sooča Evropa, ocenjujemo na podoben način. Zaradi agresije Rusije proti Ukrajini na naši celini zopet poteka zelo intenzivna vojna, kar krši temeljna načela mednarodnega prava in ogroža evropsko varnost, poleg tega pa države članice ter njihova gospodarstva in družbe ogrožajo vse pogostejši hibridni in kibernetski napadi. Mir v Evropi je odvisen od tega, ali bo Ukrajina dosegla celovit, pravičen in trajen mir. Te geopolitične razmere, ki jih zaznamujejo tudi razmere na Bližnjem vzhodu, bodo tudi v prihodnje predstavljale izziv.

Namen tega srečanja je pripraviti podlago za odločitve, ki jih bomo morali sprejeti, ter Komisiji in visoki predstavnici zagotoviti smernice za pripravo bele knjige o prihodnosti evropske obrambe, ki bo zajemala skupne pobude na področju obrambe in vire, potrebne za njihov razvoj. Kot je predvideno v Agendi voditeljev, je moj cilj, da vprašanje obrambe ponovno obravnavamo na zasedanju Evropskega sveta junija 2025.

Predlagam, da našo razpravo zasnujemo na podlagi dveh glavnih načel.

Prvič, Evropa mora prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo. Postati mora odpornejši, učinkovitejši, neodvisnejši in in zanesljivejši akter na področju varnosti in obrambe. Tako bo postala tudi močnejša čezatlantska partnerica, tudi v okviru Nata, pri tem pa bo dosledno spoštovala varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic ter upoštevala varnostne in obrambne interese vseh držav članic.

V zadnjih letih so države članice že povečale svoje nacionalne izdatke za obrambo. Vendar vemo, da so potrebne znatne dodatne naložbe v obrambo, da bi obnovili zaloge, izboljšali obrambno pripravljenost v zvezi z najrazličnejšimi grožnjami – s poudarkom na strateških prednostnih nalogah in vrzelih v kritičnih zmogljivostih – ter ustrezno okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe.

Drugič, oborožene sile bodo vedno odgovornost držav članic samih. Obenem pa nam je v skupnem interesu tesnejše sodelovanje na evropski ravni, da bi čim bolj povečali ekonomijo obsega in zmanjšali stroške, zagotovili interoperabilnost ter stabilno in dolgoročno povpraševanje – in s tem industriji zagotovili večjo predvidljivost – ter preprečili podvajanje. Raven naložb, tudi v raziskave in razvoj, ki je potrebna za krepitev naših zmogljivosti, ni cenovno dostopna posameznim državam članicam, ki delujejo samostojno. Poleg tega je učinkovita obramba „skupna dobrina“, ki koristi vsem Evropejcem in Evropejkam.

Večje naložbe v obrambo morajo prispevati tudi h krepitvi splošne gospodarske konkurenčnosti in kohezije Evropske unije prek industrijskega sektorja, ki je sposoben razvijati svojo tehnološko odličnost po vsej Evropski uniji in prispevati k ustvarjanju delovnih mest. Cilj krepitve evropske obrambe bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih politikah Unije.

Za pripravo naslednjih korakov predlagam, da se pri razpravi osredotočimo na naslednja vprašanja:

• Katere bi morale biti obrambne zmogljivosti, ki jih moramo skupaj in prednostno razviti zaradi njihovega pomena za skupno varnost EU, ter kako bi jih opredelili?
• Ali se strinjamo, da bomo temu namenili več sredstev in jih skupaj porabili na boljši način? Kako lahko pospešimo mobilizacijo zasebnega financiranja in s katerimi instrumenti EU lahko to storimo? Kako bi lahko kar najbolje uporabili proračun EU na kratki, srednji in dolgi rok? Katere dodatne skupne možnosti se lahko upoštevajo glede na znatne potrebe po financiranju?
• Kako lahko dodatno okrepimo in poglobimo obstoječa partnerstva? Kakšni bi morali biti naši cilji in prednostne naloge z evropskimi partnerji zunaj EU?

Generalnega sekretarja Nata sem povabil, da se nam pridruži na kosilu. To bo priložnost, da se sestanemo v pravem trenutku in razpravljamo o najbolj perečih vprašanjih, povezanih z obrambo, zlasti o naši podpori Ukrajini ter sodelovanju med EU in Natom.

V luči vrha EU-Združeno kraljestvo, ki bo potekal pozneje v letošnjem letu, se nam bo na delovni večerji pridružil predsednik vlade Združenega kraljestva. Predsednik vlade Starmer se bo na tej večerji prvič sestal z vsemi 27 voditelji in voditeljicami. Združeno kraljestvo je ključni partner Evropske unije, zlasti na področju obrambe. Pričakujem, da se bomo pri razpravi osredotočili na ta vidik našega odnosa.

Kar zadeva sam potek, bomo srečanje začeli ob 11.00 z izmenjavo mnenj s predsednico Evropskega parlamenta. Nato bomo imeli prvo razpravo v sestavi 27 držav članic EU, ki ji bo sledilo kosilo z generalnim sekretarjem Ruttejem, drugo srečanje med nami ter večerja s predsednikom vlade Starmerjem.

Za konec bi se rad zahvalil predsedniku vlade Tusku za tesno sodelovanje pri pripravah na to srečanje.

Veselim se razprav 3. februarja.

• Vabilo predsednika Antónia Coste