"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Zasedanje Evropskega sveta 16. in 17. decembra 2021
Ministri in ministrice so prvič izmenjali mnenja o zasedanju Evropskega sveta, ki bo 16. in 17. decembra in na katerem se bodo voditelji in voditeljice ponovno posvetili usklajevanju odziva na pandemijo COVID-19 ter ocenili delo, opravljeno v Svetu v zvezi z izboljšanjem naše skupne pripravljenosti, zmogljivosti za odzivanje in odpornosti na prihodnje krize.
Evropski svet bo ponovno preučil tudi gibanje cen energije, kot je bilo dogovorjeno oktobra.
Voditelji in voditeljice bodo po neformalni večerji na Brdu in seji Sveta za zunanje zadeve dali smernice glede osnutka strateškega kompasa in sodelovanja med EU in Natom.
V skladu z Agendo voditeljev bodo pripravili vrh EU-AU.
Pod drobnogledom bo stanje v zvezi z migracijami in razvoj dogodkov na meji z Belorusijo; voditelji in voditeljice bodo zadevo po potrebi ponovno obravnavali na ravni Evropskega sveta.
Ministri in ministrice so odobrili sklepe o izboljšanju pripravljenosti, zmogljivosti za odzivanje in odpornosti na prihodnje krize.
S prvim dnem našega predsedovanja smo si začeli prizadevati za utrjevanje pripravljenosti EU na krize. Sklepi, ki so jih danes sprejele države članice, so pomemben korak pri nadaljevanju naše poti k ponovni skupni vzpostavitvi bolj odporne Evrope.
Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
Evropski svet je na junijskem zasedanju predsedstvo pozval, naj nadaljuje delo v Svetu za izboljšanje skupne pripravljenosti Unije, njene zmogljivosti za odzivanje in odpornosti na prihodnje krize ter za zaščito delovanja notranjega trga.
Ministri in ministrice za evropske zadeve so na neformalnem srečanju na Brdu pri Kranju 23. julija razpravljali o krepitvi odpornosti Unije in podprli prizadevanja slovenskega predsedstva za celovitejši odziv na krize.
Predsedstvo je na podlagi razprave ministrov in ministric sklenilo pripraviti sklepe za Svet za splošne zadeve.
Za pripravo osnutka sklepov Sveta je bila ustanovljena ad hoc delovna skupina.
Ministri in ministrice so se seznanili s trenutnim stanjem in izmenjali mnenja o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Predsedstvo je poudarilo pomen spodbujanja širitve in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.
Prednostna naloga našega predsedovanja je, da si prizadevamo za napredek pri širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Širitvena politika EU je ključna politika in ima moč za preoblikovanje Zahodnega Balkana. Zato mora biti ponovno omogočeno napredovanje na poti v EU.
Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja po vrhu o Zahodnem Balkanu, objavi širitvenega svežnja s strani Komisije in razpravah v Svetu za zunanje zadeve o Zahodnem Balkanu.
Razpravljali so o tem, kako bi bilo najbolje nadaljevati širitev.
Svet je v prejšnjem polletju dosegel dogovor o uporabi okrepljene metodologije širitve za Črno goro in Srbijo, kar bo omogočilo, da bosta junija organizirani prvi „politični“ medvladni konferenci z obema državama.
Svet je septembra dal dokončno zeleno luč tudi za predpristopno finančno pomoč za partnerske države z Zahodnega Balkana in Turčijo v višini skoraj 14,2 milijarde EUR za obdobje 2021–2027.
V okviru letnega dialoga o pravni državi so ministri in ministrice razpravljali o posameznih državah s poudarkom na razmerah na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru ter v Latviji in Litvi. To je bil tretji krog razprav o posameznih državah; prvi je bil novembra 2020, drugi pa aprila 2021.
Vladavina prava je temelj in porok za naše pravice in svoboščine. Razprava nam je omogočila, da se soočimo z izzivi, še preden postanejo problematični. Držali smo se svoje zaveze za okrepljen in bolj strukturiran dialog o vladavini prava, pri čemer smo v celoti spoštovali načela objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic. Razprava o posameznih državah je priložnost za vse nas, da izmenjamo najboljše prakse.
Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
Ministri in ministrice so vsaki od petih držav članic namenili približno pol ure, potem ko je Komisija začela s kratkim uvodom na podlagi povzetkov in glavnih ugotovitev iz zadevnega poglavja o posameznih državah iz njenega poročila o stanju pravne države za leto 2021. Nato je vsaka od petih delegacij predstavila ključne dogodke in posebne vidike svojega nacionalnega okvira za pravno državo. Temu so sledile pripombe drugih delegacij, ki so izmenjale svoje izkušnje in najboljše prakse v zvezi z navedenimi dogodki.
Ministri in ministrice za evropske zadeve so razpravljali o odnosih med EU in Združenim kraljestvom. Glavno pozornost so namenili zlasti trenutnim pogovorom z Združenim kraljestvom o praktičnih rešitvah v okviru Protokola o Irski/Severni Irski, da bi rešili težave, s katerimi se soočajo prebivalci Severne Irske.
Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je ministre in ministrice seznanil z najnovejšimi dogodki, tudi s svojim srečanjem z Davidom Frostom 19. novembra; ministri in ministrice pa so ponovno izrazili podporo pristopu Evropske komisije.
EU poudarja, da se je treba preusmeriti v način, na katerega bi dosegli rezultate, in obravnavati vprašanja, ki so jih izpostavili deležniki s Severne Irske. Ključno je, da se lahko zaradi nedavne spremembe tona sedaj dosežejo skupne konkretne rešitve v okviru protokola. Predsedstvo je tudi poudarilo, da enotnost med državami članicami ostaja temelj odnosov in pogajanj EU z Združenim kraljestvom.
Komisija je predstavila delovni program za leto 2022. Ta prispevek bo vključen v pripravo skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah za leto 2022, o kateri se bodo vse tri institucije dogovorile konec leta.
Svet, Evropski parlament in Komisija so se leta 2016 dogovorili, da bodo z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje okrepili letno in večletno načrtovanje Unije.
V skladu s tem sporazumom bi morala Komisija pred sprejetjem svojega letnega delovnega programa in po njem sodelovati v dialogu s Svetom in Parlamentom.
Svet je na podlagi dogovora, doseženega 16. novembra 2021 z Evropskim parlamentom, sprejel proračun EU za leto 2022. Proračun za naslednje leto določa skupne odobritve za prevzem obveznosti v višini 169,5 milijarde EUR in odobritve plačil v višini 170,6 milijarde EUR. Proračun za naslednje leto izrazito odraža glavne prednostne naloge EU, ki so: okrevanje gospodarstva, boj proti podnebnim spremembam ter zeleni in digitalni prehod. Poleg tega pušča na voljo dovolj sredstev do zgornjih mej odhodkov večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, da se bo EU lahko odzivala na nepredvidene potrebe.
S prvim dnem našega predsedovanja smo si začeli prizadevati za utrjevanje pripravljenosti EU na krize. Sklepi, ki so jih danes sprejele države članice, so pomemben korak pri nadaljevanju naše poti k ponovni skupni vzpostavitvi bolj odporne Evrope.
