Vrh EU-Zahodni Balkan, Brdo pri Kranju, 6. oktober 2021

Glavni rezultati

Na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki ga je slovensko predsedstvo Sveta gostilo na Brdu pri Kranju, so se zbrali voditelji in voditeljice:

• držav članic EU
• šestih partneric z Zahodnega Balkana: Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova*.

Vrhu je predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU.

• Izjava predsednika Charlesa Michela po vrhu EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju

Voditelji in voditeljice EU so na vrhu sprejeli izjavo, ki so se ji pridružili tudi zahodnobalkanski voditelji.

• Izjava z Brda, 6. oktober 2021

V izjavi je znova poudarjeno, da EU neomajno podpira evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. V njej so tudi navedene pobude za podporo povezljivosti ter zelenega in digitalnega prehoda v regiji ter zaveze na področju političnega in varnostnega sodelovanja.

Izjava se nanaša tudi na vrsto konkretnih ukrepov v korist Zahodnega Balkana, vključno z:

• gospodarskim in naložbenim načrtom v višini 30 milijard EUR
• zavezo za povečanje precepljenosti proti COVID-19
• nadaljnjimi koraki za znižanje stroškov gostovanja
• inovacijsko agendo za Zahodni Balkan
• zelenimi voznimi pasovi in akcijskimi načrti prometne skupnosti

Evropska perspektiva

Voditelji in voditeljice so ponovno potrdili odločno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana, ki je v skupnem strateškem interesu in je še naprej skupna strateška odločitev.

EU je ponovno potrdila svojo zavezanost procesu širitve in zadevnim sprejetim odločitvam, ki temeljijo na verodostojnih reformah partneric, poštenih in strogih pogojih ter načelu lastnih zaslug.

Poleg tega so voditelji in voditeljice EU ponovno poudarili, kako pomembno je, da je EU sposobna ohraniti in poglobiti lasten razvoj ter ob tem sprejeti nove članice.

Partnerice z Zahodnega Balkana so ponovno poudarile svojo predanost evropskim vrednotam in načelom ter izvajanju potrebnih reform v interesu svojega prebivalstva.

Odziv na COVID-19

Voditelji in voditeljice so opozorili, da so partnerice z Zahodnega Balkana prek tesnega in učinkovitega partnerstva z EU dejavno sodelovale pri številnih pobudah EU za boj proti pandemiji.

Voditelji in voditeljice EU so se zavezali, da bodo dodatno izboljšali dostop partneric do cepiv, diagnostike in zdravljenja. Zavezali so se, da bodo do konca leta 2021 vsem partnericam z Zahodnega Balkana pomagali doseči precepljenost, ki bo blizu povprečju EU.

EU in njene države članice so tej regiji že pred vrhom zagotovile 2,9 milijona odmerkov cepiva, poleg zdravstvene in socialno-ekonomske podpore v skupni vrednosti 3,3 milijarde EUR, ki je najvišja doslej.

• Ekipa Evropa: doslej izplačanih 34 milijard EUR za odziv na COVID-19 v partnerskih državah (Evropska komisija)
• Mednarodna solidarnost EU med pandemijo COVID-19 (ozadje)

Gospodarski in naložbeni načrt v višini 30 milijard EUR

EU je glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v višini okoli 30 milijard EUR.

EU bo v okviru 10 vodilnih pobud za naložbe zagotovila 9 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev. Cilji gospodarskega in naložbenega načrta so:

• spodbujanje dolgoročnega okrevanja gospodarstva
• pospešitev zelenega in digitalnega prehoda
• podpora regionalnemu sodelovanju
• spodbujanje zbliževanja z EU

Z načrtom naj bi pritegnili tudi javne in zasebne naložbe ob podpori jamstvene sheme za Zahodni Balkan, iz katere bi se lahko sprostilo 20 milijard EUR.

• Infografika – EU: glavna trgovinska partnerica in vlagateljica za Zahodni Balkan
• Informativno gradivo – Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (Evropska komisija)
• Sporočilo Komisije: Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan

Skupna odgovornost

Naložbe iz gospodarskega in naložbenega načrta naj bi bile gonilna sila pozitivnih sprememb na Zahodnem Balkanu. Da pa bi bile trajnostne, bodo potrebna skupna prizadevanja vseh strani.

Podpora EU je zato povezana z oprijemljivim napredkom na področju pravne države, pri socialno-ekonomskih reformah ter s spoštovanjem evropskih vrednot, pravil in standardov.

Povezljivost, povezovanje, zeleni in digitalni prehod

Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan bo dopolnjen z vrsto novih pobud za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, regionalnemu povezovanju in povezljivosti ter socialnemu in gospodarskemu okrevanju.

Voditelji in voditeljice so pozdravili dogovor o akcijskem načrtu za zeleno agendo, ki bo ključno gonilo prehoda na sodobna, ogljično nevtralna gospodarstva, odporna na podnebne spremembe in gospodarna z viri.

EU bo še naprej podpirala vključujoče regionalno sodelovanje.

Voditelji in voditeljice so se dogovorili, da bodo okrepili prizadevanja za večje povezovanje trgov Zahodnega Balkana z enotnim trgom EU, vključno s SEPA (enotno območje plačil v evrih).

Pozdravili so časovni načrt za obravnavo gostovanja v mobilnih omrežjih, v katerem bo začrtana pot za nižje stroške gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom na podlagi režima brezplačnega gostovanja, ki se v regiji uporablja od 21. julija.

Voditelji in voditeljice so pozdravili tudi koncept zelenih voznih pasov med EU in Zahodnim Balkanom za skrajšanje čakalnih dob na meji ter nedavno potrjene akcijske načrte prometne skupnosti za pametni promet in trajnostno povezljivost.

Poleg tega so lansirali inovacijsko agendo za Zahodni Balkan za spodbujanje odličnosti in priložnosti na področju inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladine in športa.

Politično in varnostno sodelovanje

Voditelji in voditeljice EU so poudarili, da je sodelovanje z EU jasen znak strateške usmeritve partneric z Zahodnega Balkana. To bi se moralo odražati v vsestranski uskladitvi z zunanjepolitičnimi stališči EU.

Zato ponovno izražamo pričakovanje, da bodo partnerice kot pomemben korak na svoji evropski poti še poglobile sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), dosegle oprijemljiv in trajen napredek v smeri popolne uskladitve s stališči EU na področju zunanje politike, vključno s stališči v mednarodnih forumih, in da bodo skladno s tem tudi ravnale. Izjava z Brda

Glede na to, da se EU in Zahodni Balkan soočata s številnimi skupnimi varnostnimi izzivi, so se voditelji in voditeljice dogovorili, da bodo okrepili sodelovanje pri:

• prispevanju k varnostnim misijam in operacijam EU
• boju proti dezinformacijam in drugim hibridnim grožnjam
• krepitvi kibernetske varnosti in kibernetske diplomacije
• boju proti terorizmu, radikalizaciji in organiziranemu kriminalu
• boju proti pranju denarja ter trgovini z ljudmi in drogami
• odzivanju na dogodke v Afganistanu

EU je prav tako izrazila pripravljenost, da partnerice z Zahodnega Balkana močneje podpre pri reševanju migracijskih izzivov. Treba bi se bilo posvetiti izboljšanju azilnih sistemov, se spoprijeti s tihotapljenjem migrantov in nezakonitimi migracijami ter urediti vprašanja postopkov vračanja, upravljanja meja, izmenjave informacij in sprejemne zmogljivosti.

Redna srečanja na vrhu

Da bi se upošteval pomen tesnih odnosov med EU in Zahodnim Balkanom, so se voditelji odločili, da bodo redno organizirali vrhunska srečanja med EU in Zahodnim Balkanom – naslednje je načrtovano v letu 2022.

Neformalno zasedanje Evropskega sveta

Predsednik Charles Michel je 5. oktobra, na predvečer vrha, voditelje in voditeljice EU povabil k razpravi o vlogi EU v svetu. Na tej razpravi so opozorili, da EU odločno podpira multilateralizem in je zagovornica na pravilih temelječega mednarodnega reda. Razpravljali so o naslednjih temah:

• sodelovanje z zavezniki in podobno mislečimi partnerji, predvsem ZDA in Natom
• krepitev odpornosti EU z zmanjšanjem njenih kritičnih odvisnosti
• povečanje zmogljivosti EU, da deluje samostojno kot gospodarska sila, ter na področju varnosti in obrambe
• uresničevanje lastnih interesov EU, predvsem v odnosu do Kitajske, ki velja za konkurentko, partnerico in sistemsko tekmico

• Ustna predstavitev zaključkov predsednika Charlesa Michela po neformalnem srečanju članov in članic Evropskega sveta 5. oktobra 2021

Ozadje

Vrh sodi v okvir izvajanja strateške agende Evropskega sveta za obdobje2019–2024.

• Nova strateška agenda za obdobje 2019–2024 (besedilo)
• Nova strateška agenda EU (povzetek)

Odnosi EU-Zahodni Balkan

• Okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (Evropska komisija)

Odnosi EU s posameznimi partnericami z Zahodnega Balkana

• Grafikon o Albaniji
• Grafikon o Bosni in Hercegovini
• Grafikon o Kosovu*
• Grafikon o Črni gori
• Grafikon o Republiki Severni Makedoniji
• Grafikon o Srbiji

(vse grafikone je pripravila Evropska komisija)

Prejšnji vrhi

Zadnji vrh EU-Zahodni Balkan leta 2020 je zaradi pandemije COVID-19 potekal v virtualni obliki. Gostilo ga je hrvaško predsedstvo Sveta.

• Vrh EU-Zahodni Balkan v Zagrebu, 6. maj 2020

Zadnji vrh voditeljev in voditeljic EU in Zahodnega Balkana v fizični obliki je gostilo bolgarsko predsedstvo Sveta leta 2018 v Sofiji.

• Vrh EU-Zahodni Balkan v Sofiji, 17. maj 2018

* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.