Skip to content
  • Mednarodno vrhunsko srečanje

Vrh EU-Zahodni Balkan v Sofiji, 17. maj 2018, 17. maj 2018

Logo vrha EU-Zahodni Balkan

Glavni rezultati

V bolgarski prestolnici Sofiji je 17. maja potekal vrh EU in držav Zahodnega Balkana. Sestali so se:

  • voditelji in voditeljice držav ali vlad iz držav članic EU
  • voditelji in voditeljice 6 partnerjev z Zahodnega Balkana: Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Kosovo*
„Danes smo ponovno potrdili skupno zavezanost evropski perspektivi za celotno regijo. Kot sem dejal na nedavnem obisku te regije: Evropska unija je in bo ostala najzanesljivejša partnerica celotnega Zahodnega Balkana. Zelo konkretno smo razpravljali o tem, kako izboljšati povezave z Zahodnim Balkanom in znotraj te regije.“ Izjava predsednika Donalda Tuska po vrhu EU-Zahodni Balkan

Voditelji in voditeljice EU so dosegli dogovor glede izjave iz Sofije; izjavi so se pridružile tudi partnerske države Zahodnega Balkana. Kot prilogo k izjavi so sprejeli tudi agendo prednostnih nalog iz Sofije, v kateri so navedeni novi ukrepi za okrepljeno sodelovanje z državami iz te regije.

Evropska perspektiva

Voditelji in voditeljice EU so na vrhu vnovič potrdili, da odločno podpirajo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. EU je odločena, da bo okrepila svojo podporo politični, gospodarski in socialni preobrazbi te regije.

„Za Zahodni Balkan ne vidim nobene druge prihodnosti kot EU. Ni alternative, ni načrta B. Zahodni Balkan je sestavni del Evrope in spada v našo skupnost.“ Izjava predsednika Donalda Tuska po vrhu EU-Zahodni Balkan

Partnerji z Zahodnega Balkana so se ponovno zavezali tej perspektivi kot njihovi odločni strateški odločitvi. Prav tako so potrdili svojo zavezo evropskim vrednotam in načelom ter viziji močne, stabilne in združene Evrope.

EU je poudarila tudi pomen dobrih sosedskih odnosov, regionalne stabilnosti in medsebojnega sodelovanja. To zlasti vključuje iskanje rešitev dvostranskih sporov in dodatna prizadevanja za spravo.

Povezljivost

Osrednja tema vrha je bila povezljivost, da bi izboljšali povezave z državami Zahodnega Balkana in povezave znotraj te regije. Tesnejše povezave bi morale podpirati politično stabilnost, gospodarsko blaginjo ter kulturni in socialni razvoj v regiji in prek nje.

EU se je zavezala k nadaljnji krepitvi povezljivosti v vseh njenih razsežnostih, vključno s:

  • prometnimi povezavami
  • energetsko varnostjo
  • digitalnim gospodarstvom
  • poslovnim okoljem
  • priložnostmi za mlade

Agenda prednostnih nalog iz Sofije, ki je priložena izjavi z vrha, vsebuje nove konkretne pobude za okrepitev povezljivosti. Financiranje programa Erasmus+ bo denimo podvojeno, da bi imelo več mladih priložnost študirati v EU.

Varnostno sodelovanje

Udeleženci in udeleženke vrha so razpravljali tudi o skupnih varnostnih izzivih. „Če bomo delovali skupaj, bomo lahko učinkovito obravnavali te izzive,“ so izjavili voditelji in voditeljice EU.

Pozvali so k nadaljnjemu razvojnemu sodelovanju, da bi zajezili tokove nezakonitih migracij. Prav tako so se strinjali, da bi okrepili sodelovanje pri boju proti terorizmu in ekstremizmu, tudi proti financiranju, radikalizaciji in vračanju tujih borcev.

Udeleženci in udeleženke so se strinjali, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu bistven za preobrazbo regije, pa tudi za regionalno stabilnost in varnost. Prav tako so sklenili, da bodo tesneje sodelovali pri omejevanju dezinformacij in hibridnih groženj.

Naslednji vrh med EU in Zahodnim Balkanom bo med hrvaškim predsedovanjem Svetu leta 2020.

Dodatne informacije o vrhu so na voljo tudi na spletnem mestu Komisije:

Spremljajoči dogodki

Predsednik Tusk je 16. maja, na predvečer vrha, voditelje in voditeljice EU povabil na neuradno večerjo. Večerja je bila del agende voditeljev, na njej pa je bila osrednja pozornost namenjena digitalni Evropi, raziskavam in inovacijam.

„Dogovorili smo se, da bo EU pospešila prizadevanja na področju digitalnosti in inovacij, da bi bila kos tehnološki revoluciji. Junija, ko se bomo uradno sestali, lahko pričakujete zelo konkretne odločitve.“ Izjava predsednika Donalda Tuska po vrhu EU-Zahodni Balkan

Voditelji EU so prav tako izmenjali mnenja o jedrskem sporazumu z Iranom. V zvezi z navedenim sporazumom so se soglasno odločili, da bo EU ostala v sporazumu, dokler mu Iran ostaja v celoti zavezan.

Voditelji in voditeljice držav ali vlad so razpravljali tudi o trgovini z ZDA:

„Dogovorili smo se o enotnem pristopu, s katerim bo Komisija močnejša v pogajanjih, ki potekajo z ZDA. EU se je z ameriško stranjo pripravljena pogovarjati tudi o liberalizaciji trgovine, toda le, če se bodo ZDA odločile za neomejeno izvzetje iz carin na jeklo in aluminij.“ Izjava predsednika Donalda Tuska po vrhu EU-Zahodni Balkan

Agenda voditeljev je bila objavljena pred večerjo, v njej pa so bila opredeljena glavna vprašanja za razpravo.

Bolgarsko predsedstvo Sveta je ob vrhu organiziralo tudi več spremljajočih dogodkov, na katerih je bil predstavljen obseg odnosov med EU in Zahodnim Balkanom, ki presega medvladne vidike.

Evropski svet za zunanje odnose in Center za evropske študije Wilfried Martens sta 16. maja organizirala konferenco z naslovom „V dialogu z Zahodnim Balkanom: ustvariti regijo rasti, varnosti in povezljivosti na poti v Evropo.“

Bolgarski forum za podjetnike je prav tako 16. maja organiziral dogodek z naslovom „Perspektiva naložb na Zahodnem Balkanu“. Njegov poudarek je bil na gospodarskem potencialu Zahodnega Balkana, pa tudi obetih za naložbe v regiji.

Svetovni gospodarski forum je 17. maja z bolgarskim predsedstvom soorganiziral strateški dialog o Zahodnem Balkanu. Njegov cilj je bil spodbujati javno-zasebna partnerstva, da bi podprli naložbe v regiji.

Dunajski gospodarski forum je 18. maja organiziral dogodek z naslovom „Sofia Talks 2018“, katerega poudarek je bil na regionalnem gospodarskem sodelovanju.

Istega dne je bolgarsko ministrstvo za okolje in vode skupaj z mrežo Cleantech Bulgaria organiziralo dogodek o krožnem gospodarstvu in čistih tehnologijah.

Evropska služba za zunanje delovanje je poleg tega začela izvajati projekt EU in Zahodnega Balkana za popotovanje po kulturni dediščini, v okviru katerega je bilo v evropskem letu kulturne dediščine organiziranih več pobud in dogodkov za predstavitev bogate kulturne dediščine Zahodnega Balkana.

Obisk predsednika Tuska v regiji pred vrhom

Predsednik Tusk je od 24. do 27. aprila obiskal Tirano, Podgorico, Beograd, Prištino, Sarajevo in Skopje. Srečal se je z voditelji posameznih partnerskih držav Zahodnega Balkana, da bi se pripravili na prihodnji vrh in razpravljali o dvostranskih odnosih z EU. Ob koncu obiska v regiji se je predsednik Tusk udeležil srečanja voditeljev Brdo Brijuni Process v Skopju.

„Ta teden sem prepotoval celo regijo. Na Zahodni Balkan sem prišel z jasnim sporočilom, ki ga pošiljajo voditelji vseh držav članic Evropske unije: še naprej trdno stojimo za našo ponudbo evropske perspektive za regijo. Lahko računate na nas.“ Predsednik Donald Tusk na tiskovni konferenci po srečanju Brdo Brijuni, 27. april 2018
EU gradi trdne vezi z regijami Zahodnega Balkana s pomočjo prometnih naložb, finančne podpore za reforme, programa Erasmus+, trgovinskih izmenjav in solidarnosti v kriznih časih.
Povezanost EU in Zahodnega Balkana (Infografika)

Povezanost EU in Zahodnega Balkana (Infografika)

Gospodarstva EU in Zahodnega Balkana so medsebojno povezana. EU je glavna trgovinska partnerica, vlagateljica in donatorka v regiji.
Povezanost EU in Zahodnega Balkana (Infografika)

Povezanost EU in Zahodnega Balkana (Infografika)

Ozadje

Voditelji in voditeljice EU so marca 2017 vnovič potrdili, da odločno podpirajo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana:

„Evropski svet je […] ponovno potrdil, da odločno podpira evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Pozdravlja napredek, ki so ga dosegle države na tem območju, in poudarja, da EU ostaja zavezana in dejavna na vseh ravneh ter bo te države podpirala pri izvajanju reform in projektov, usmerjenih k EU.“ Sklepi predsednika Evropskega sveta, 9. marec 2017

Evropska komisija je 6. februarja 2018 sprejela strategijo za Zahodni Balkan, v kateri je opisana evropska perspektiva regije, reforme, ki jih je treba izvesti, ter vse večja podpora EU procesu sprememb na Zahodnem Balkanu. Komisija je napovedala tudi šest pobud, s katerimi bi EU podprla ta proces v regiji na področjih skupnega interesa.

Notranji ministri in ministrice EU so na podlagi nove strategije, ki jo je predstavila Komisija, 8. marca 2018 razpravljali o sodelovanju z državami Zahodnega Balkana na področju notranje varnosti in boja proti terorizmu. Izid te razprave bo podlaga za priprave na vrh.

„Varnost na območju Zahodnega Balkana neposredno vpliva na varnost v EU. Odločeni smo izboljšati sodelovanje z državami tega območja v boju proti grožnjam, povezanim z organiziranim kriminalom in terorizmom, da bi tako izboljšali varnost državljanov EU.“ Valentin Radev, bolgarski notranji minister

Na vrhu niso razpravljali o širitvenem in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki bo pač ocenjevan v skladu z ustaljeno prakso. To pomeni, da se bo moral Svet za splošne zadeve vsako leto sproti seznaniti z njegovim potekom. Evropska komisija je svoje redno poročilo o napredku letos objavila 17. aprila, Svet za splošne zadeve pa naj bi sklepe sprejel junija.

Organizacija vrha EU-Zahodni Balkan je predvidena v Agendi voditeljev. To je konkreten delovni načrt, ki bo usmerjal delovanje EU do junija 2019. Več informacij o Agendi voditeljev lahko najdete na naslednji spletni strani:

Več informacij o odnosih med EU in državami Zahodnega Balkana lahko najdete na naslednjih spletnih mestih:

*To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Gradivo za seje

Sporočila za javnost

Za medije

Stiki z mediji

Če niste novinar, svoje vprašanje pošljite službi za obveščanje javnosti.

Akreditacija in dogodki za medije

Splošne informacije o akreditaciji so na voljo na tej strani.

Za akreditacijo za medije za mednarodna srečanja na vrhu, organizirana zunaj Evropske unije, bodo odgovorni vladni organi države gostiteljice.

Spremljajte nas

Druge seje: Mednarodno vrhunsko srečanje

Več sej

Zadnja posodobitev: 9. januar 2025