"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije), 9. junij 2026
Glavni rezultati
V zadnjih šestih mesecih smo dosegli velik napredek pri naših digitalnih prednostnih nalogah ter okrepili povezljivost, odpornost, konkurenčnost in tehnološko suverenost Evrope. V maju smo dosegli dogovor o aktu o umetni inteligenci in svežnju omnibus VII, okrepili zaščito otrok pred tveganji umetne inteligence ter dosegli splošni pristop glede evropske poslovne denarnice, pa tudi napredek pri svežnju o kibernetski varnosti in aktu o digitalnih omrežjih, ključnih stebrih v okviru načrta „En trg, ena Evropa“. Čeprav delo še ni končano, ti dosežki dokazujejo, kaj lahko dosežemo, če se povežejo države članice s skupnimi ambicijami.
Nicodemos Damianou, namestnik ciprskega ministra za raziskave, inovacije in digitalno politiko
Evropske poslovne denarnice
Ministri in ministrice so odobrili stališče Sveta (splošni pristop) glede uredbe o vzpostavitvi evropskih poslovnih denarnic, tj. digitalnega orodja, namenjenega poenostavitvi in varnosti poslovnih interakcij po vsej EU, tako med podjetji kot z javnimi upravami.
Na podlagi okvira eIDAS2 bodo evropske poslovne denarnice podjetjem omogočile digitalizacijo številnih operacij, ki jih trenutno izvede človek. Z zagotovitvijo usklajene evropske rešitve bodo evropske poslovne denarnice podjetjem omogočile varno čezmejno komunikacijo in izmenjavo dokumentov.
Akt o digitalnih omrežjih in sveženj o kibernetski varnosti
Predsedstvo je predstavilo dve poročili o napredku: eno o predlogu uredbe o digitalnih omrežjih in eno o kibernetskem svežnju, ki vključuje zlasti predlog uredbe o aktu o kibernetski varnosti 2. Obe pobudi sta del načrta „Ena Evropa, en trg“, katerega cilj je preoblikovati poslovno okolje EU v resnično brezhibno delujoč enotni trg.
Glavni cilj akta o digitalnih omrežjih je podpreti razvoj trdne, hitre, varne in najsodobnejše digitalne omrežne infrastrukture, da bi spodbudili digitalno preobrazbo EU. Cilj predlaganih ukrepov je olajšati čezmejno poslovanje in akterje na trgu spodbuditi k inovacijam in naložbam v napredno povezljivost, okrepiti konkurenčnost in odpornost ter se razviti v bolj povezan enotni trg.
Ministri in ministrice so na splošno pozdravili napredek, dosežen v zvezi z aktom o digitalnih omrežjih, in izrazili podporo njegovim krovnim ciljem krepitve enotnega trga, spodbujanja konkurenčnosti, izboljšanja povezljivosti ter izboljšanja odpornosti in varnosti digitalne infrastrukture. Predlog na splošno velja za trdno podlago za nadaljnje delo in napredek pri razpravah za dosego splošnega pristopa. Kljub temu pa je treba več področij dodatno pojasniti in dovršiti. Delegacije so poudarile pomen zagotavljanja pravne varnosti, poenostavitve regulativnih postopkov ter upoštevanja različnih nacionalnih okoliščin in tržnih razmer, zlasti v zvezi s prehodom z bakrenih na optična omrežja.
V razpravah je bil poudarjen tudi pomen spoštovanja nacionalnih pristojnosti, zlasti pri upravljanju radiofrekvenčnega spektra in zadevah, povezanih z nacionalno varnostjo, ob hkratnem zagotavljanju praktičnega in sorazmernega izvajanja predlaganih ukrepov. Potrebno je nadaljnje delo v zvezi z vprašanji, kot je postopek enotnega dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev
Namen predloga o svežnju o kibernetski varnosti je prispevati k več ključnim političnim prednostnim nalogam, vključno s strateško avtonomijo EU (zlasti določbami o dobavni verigi IKT), odpornostjo (s krepitvijo agencije ENISA) in programom poenostavitve (poenostavitev certifikacijskih shem in nekaterih določb revidirane direktive NIS 2).
Države članice so izrazile široko podporo predlogu akta o kibernetski varnosti 2 in izrazile podporo njegovim splošnim ciljem, zlasti krepitvi vloge agencije ENISA pri podpiranju operativnega sodelovanja med državami članicami in racionalizaciji certifikacijskega okvira EU za kibernetsko varnost. Kljub temu so bila v razpravah izpostavljena številna področja, ki jih je treba dodatno preučiti in pojasniti, zlasti v zvezi z razširjenimi operativnimi pristojnostmi agencije ENISA.
Predlagani ukrepi za povečanje uspešnosti in učinkovitosti okvira za certificiranje so na splošno dobrodošli, pri čemer so države članice poudarile, da je pomembno ohraniti močno nacionalno sodelovanje v celotnem postopku certificiranja. Tudi prostovoljna narava certificiranja je deležna široke podpore, čeprav nekatere delegacije izražajo pomisleke glede nekaterih predlaganih rokov.
V razpravah o okviru zaupanja vredne dobavne verige IKT je bila ugotovljena potreba po večji jasnosti glede metodologije in postopkov za opredelitev ključnih sredstev IKT in dobaviteljev z visokim tveganjem ter glede področja uporabe in morebitnega učinka predlaganih ukrepov. Delegacije so poudarile tudi pomen zagotavljanja ustrezne ravni sodelovanja držav članic pri izvajanju in upravljanju okvira.
Ministri in ministrice so v prisotnosti generalne sekretarke ITU Doreen Bogdan-Martin izmenjali mnenja o krepitvi sodelovanja med EU in ITU za vključujočo, varno in trajnostno digitalno preobrazbo, kar zadeva sodelovanje med EU in ITU, ki deluje v okviru Združenih narodov.
Na prihodnji konferenci pooblaščenih predstavnikov ITU bodo določene politike in dejavnosti ITU za naslednja štiri leta. Na njej bo izvoljeno tudi višje vodstvo organizacije ter člani in članice različnih organov ITU. V današnjih geopolitičnih razmerah sta krepitev sodelovanja EU v zadevah ITU in sodelovanje s samo ITU pomembnejša kot kdaj koli prej.
Države članice so v svojih prispevkih poudarile pomen krepitve sodelovanja med EU in ITU ter dosledno pozivale k enotnemu evropskemu stališču v mednarodnih razpravah. Več delegacij je poudarilo, da enotno nastopanje krepi vpliv in diplomatske vzvode EU, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah.
Na splošno so se strinjale, da je treba premostiti digitalni razkorak in zagotoviti smiselno povezljivost za vse. EU je bila priznana kot ključna partnerica ITU pri spodbujanju pobud za razširitev digitalne vključenosti. Nekatere države članice so poudarile tudi pomen zmanjšanja okoljskega odtisa digitalnega sektorja in krepitve sodelovanja na področju digitalne odpornosti.
Umetna inteligenca je bila večkrat opredeljena kot preobrazbena tehnologija, katere priložnosti in tveganja zahtevajo okrepljeno mednarodno sodelovanje. Številne delegacije so poudarile pomen na človeka osredotočenega pristopa k razvoju, upravljanju in standardizaciji umetne inteligence.
Ohranitev osrednjega mandata ITU za standardizacijo je na splošno veljala za bistveno, pri čemer je več držav članic poudarilo, da bi morali mednarodni standardi temeljiti na človekovih pravicah in pristopu, osredotočenem na človeka. Poudarjena je bila tudi vrednost modela digitalnega upravljanja z več deležniki.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o tehnološki suverenosti evropskih javnih uprav v okviru strateške avtonomije EU in cilja zmanjšanja pretirane odvisnosti na kritičnih področjih.
Države članice so pozdravile Komisijino nedavno objavo svežnja o tehnološki suverenosti. Večina je soglašala, da je treba za okrepitev digitalne suverenosti zmanjšati strateške odvisnosti v celotni digitalni vrednostni verigi, hkrati pa ohraniti odprtost, inovacije in pošteno konkurenco.
Delegacije so poudarile, da je pomembno zagotoviti odporne, zanesljive in dostopne javne digitalne storitve, obenem pa ohraniti možnost sodelovanja s partnerji iz tretjih držav pod jasnimi pogoji.
Več držav članic je navedlo, da je digitalna suverenost tako nujnost kot morebitno gonilo konkurenčnosti, s poudarkom na krepitvi zmogljivosti EU za razvoj in uvajanje naprednih tehnologij ter varne digitalne infrastrukture.
Države članice so v svojih prispevkih poudarile potrebo po pristopu, ki temelji na tveganju, h kritičnim odvisnostim, interoperabilnosti, odprtim standardom in prenosljivosti, da se prepreči vezanost na ponudnika in zagotovi kontinuiteta javnih storitev. Javno naročanje je bilo izpostavljeno kot ključni vzvod za spodbujanje povpraševanja po suverenih, varnih in interoperabilnih rešitvah, skupaj z večjo uporabo odprtokodnih rešitev in čezmejnega sodelovanja na področju skupne digitalne infrastrukture. Posebna pozornost je bila namenjena varovanju občutljivih podatkov, zagotavljanju nadzora nad kritičnimi sistemi ter omogočanju javnim upravam, da razumejo, pregledajo in po potrebi nadomestijo digitalne rešitve.
Razno
Predsedstvo je pod točko „Razno“ države članice obvestilo o tekočih zakonodajnih predlogih, kot sta digitalni omnibus in Evropski sklad za konkurenčnost. Predsedstvo je države članice seznanilo tudi s prizadevanji v zvezi z zaščito mladoletnikov na spletu.
Informacije Komisije o mednarodni digitalni strategiji za Evropsko unijo: pregled stanja po enem letu
Informacije delegacije Luksemburga o rezultatih ministrskega srečanja D9+
Predstavitev delovnega programa prihodnjega predsedstva Irske
