"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (promet), 8. junij 2026
Glavni rezultati
V današnjih razpravah smo poudarili našo skupno zavezanost krepitvi konkurenčnosti, odpornosti in trajnostnosti evropskega prometnega sektorja. Ministri in ministrice so imeli dragocene razprave o prihodnjih izzivih in priložnostih – od tega, da so sprejeli sklepe o evropskih pristaniščih, pa do tega, da so izmenjali mnenja o prihodnosti prometa po letu 2030 in napredovali pri delu na področju čistih vozil podjetij. Pri vseh točkah dnevnega reda je bil jasen poudarek na ustvarjanju pravih pogojev za naložbe, inovacije in učinkovita prometna omrežja, kar naj bi pripomoglo k poglobitvi enotnega trga in krepitvi povezljivosti po Evropi.
Aleksis Vafeadis, minister Republike Ciper za promet, komunikacije in javna dela
Današnja seja in sprejetje sklepov o industrijski pomorski strategiji sta pomemben korak naprej pri priznavanju strateškega pomena in svetovne odličnosti evropske pomorske industrije. Sta dokaz naše skupne vizije in zavezanosti ohranjanju močnega, inovativnega in trajnostnega pomorskega sektorja, ki spodbuja gospodarsko rast, zagotavlja ključno povezljivost, krepi našo skupno varnost in ima ključno vlogo pri naših prizadevanjih za razogljičenje.
Marina Hadzimanoli, podministrica za pomorstvo Republike Ciper
Čista vozila podjetij
Predsedstvo je predstavilo poročilo o napredku v zvezi z uredbo o čistih vozilih podjetij. Namen predloga, ki je del avtomobilskega svežnja, je določiti nacionalne cilje za minimalni delež brezemisijskih in nizkoemisijskih osebnih avtomobilov ter lahkih dostavnih vozil v novih registracijah vozil, ki jih opravijo velika podjetja, v vsaki državi članici. V predlogu je določena tudi metodologija za izračun izpolnjevanja teh ciljev.
Države članice so na splošno podprle cilj razogljičenja voznih parkov podjetij in priznale njihovo vlogo pri pospeševanju uvajanja čistejših vozil in povečanju ponudbe rabljenih brezemisijskih vozil. Nekatere so izrazile pomisleke glede vprašanj v predlogu, na primer o zavezujočih ciljih. Pozvale so, naj bodo države članice še naprej dovolj prožne pri opredeljevanju najustreznejših spodbud ali ukrepov za pospešitev uvajanja električnih vozil v podjetjih. Več jih je izrazilo tudi pomisleke glede predvidenih zavezujočih ciljev za MSP in upravnega bremena, povezanega z zahtevami glede poročanja in zbiranja podatkov. Za mnoge med njimi naj bi imeli ukrepi, ki temeljijo na spodbudah, na primer nacionalne davčne spodbude, prednost pred zavezujočimi obveznostmi.
Delegacije so obenem poudarile, da je treba zagotoviti skladnost s širšim avtomobilskim svežnjem, pri tem pa ohranjati tehnološko nevtralnost in upoštevati razlike v nacionalnih okoliščinah, tudi glede razpoložljivosti infrastrukture.
Prizadevanja za razogljičenje v prometnem sektorju po letu 2030
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o prizadevanjih za razogljičenje v prometnem sektorju po letu 2030. Namen razprave je bil obravnavati posodobitve pravnega okvira Unije za razogljičenje prometa po nedavni spremembi evropskih podnebnih pravil in sprejetju cilja 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040. Razprava je potekala ravno ob pravem času, saj naj bi bile v letih 2026 in 2027 pregledane uredba o infrastrukturi za alternativna goriva (t. i. AFIR), uredba ReFuelEU za letalstvo in uredba FuelEU za pomorstvo.
Države članice so na splošno podprle razogljičenje prometnega sektorja, istočasno pa poudarile, da je treba ohraniti konkurenčnost in se izogniti selitvi virov CO2. Izražena je bila tudi močna želja po stabilnem in predvidljivem regulativnem okolju, ki bi spodbujalo naložbe.
Več delegacij je omenilo, da je treba povečati proizvodnjo in uporabo trajnostnih goriv, zlasti v letalskem in pomorskem prometu, da bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv. Več držav članic je izpostavilo potrebo po vlaganju v trajnostna goriva.
Številne države članice menijo, da je preusmeritev tovornega in potniškega prometa na železnico ključnega pomena za zmanjšanje emisij, izboljšanje povezljivosti ter ublažitev hrupa in onesnaževanja. Posodobitev železniške infrastrukture in odprava ovir za železnice za visoke hitrosti štejeta kot pomembna dejavnika razogljičenja.
Za eno od ključnih poti velja tudi elektrifikacija cestnega prometa (lahka in težka vozila), vendar je več držav članic poudarilo, kako sta za izogibanje odvisnostim pomembni tehnološka nevtralnost in podpora alternativnim gorivom, med drugim vodiku.
Revizija ETS (sistem trgovanja z emisijami) je bila izpostavljena kot pomembna, pri čemer je bilo slišati pozive, naj se k trgovanju z emisijami in razogljičenju pristopa uravnoteženo. Nekatere države članice so se obenem zavzele za realističen pregled uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva (t. i. AFIR), ki bo upošteval tudi zmogljivosti omrežja in regionalne omejitve.
Na koncu je več držav članic opozorilo, kako pomembno je zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, zlasti v luči trenutnih geopolitičnih razmer.
Pomorska industrijska strategija in pristaniška strategija EU
Države članice so sprejele dva sklopa sklepov – enega o industrijski pomorski strategiji in enega o pristaniški strategiji EU.
Industrijska pomorska strategija je strukturiran akcijski načrt, katerega cilj je okrepiti vodilni položaj Evrope na področju pomorstva z razvojem visokotehnološkega ladjedelništva, podpornih plovil za vetrno energijo na morju, podvodnih dronov in najsodobnejše pristaniške opreme.
Države članice v sklepih priznavajo, da je pomorski sektor temelj evropske industrijske baze, in poudarjajo njegovo bistveno vlogo pri varovanju dobavnih verig, podpiranju čistega prehoda in krepitvi vodilnega položaja EU na področju tehnologije. Priznavajo tudi posamezne nacionalne, regionalne in lokalne značilnosti pomorske proizvodnje in ladijskega prometa po Uniji ter različne prednostne naloge držav članic.
Nato so države članice sprejele sklepe o pristaniški strategiji EU. Cilj pristaniške strategije EU je poenotiti pobude za krepitev konkurenčnosti, podpreti energetski prehod in zagotoviti varnost v 283 morskih pristaniščih in 223 pristaniščih na celinskih vodah, vključenih v omrežje TEN-T.
V sklepih je potrjena ključna vloga, ki jo imajo pristanišča pri krepitvi strateške avtonomije EU, zagotavljanju kritičnih dobavnih verig, pospeševanju energetskega prehoda in ohranjanju vodilnega položaja Evrope v svetu na področju vodnega prometa.
Države članice poudarjajo, kako pomembno je zagotavljati učinkovito in sorazmerno izvajanje strategije. Evropsko komisijo pozivajo, naj oceni učinkovitost obstoječih struktur usklajevanja in upravljanja na ravni EU ter po potrebi vzpostavi nove mehanizme za podporo izvajanju.
Predsedstvo in Komisija sta pod točko „Razno“ ministrom in ministricam poročala o krizi na Bližnjem vzhodu ter o stanju glede usklajevanja in ukrepov za odzivanje v prometnem sektorju na podlagi aprilske neformalne videokonference ministrov in ministric za promet.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo tudi s stanjem v zvezi z zakonodajnimi predlogi v obravnavi, in sicer direktivo o največjih dovoljenih merah in največjih dovoljenih težah določenih cestnih vozil, vojaško mobilnostjo, evrovinjeto, svežnjem o tehničnih pregledih ter uredbama o pravicah letalskih potnikov in izvrševanju pravic potnikov v EU. Komisija je ministre in ministrice seznanila z nedavno predstavljenim svežnjem o potnikih.
Prihodnje irsko predsedstvo je predstavilo tudi svoj delovni program za prihajajočih šest mesecev.
Druge točke pod „Razno“, in sicer informacije:
Belgije o korakih za hitrejšo uvedbo ERTMS (evropski sistem za upravljanje železniškega prometa): stabilnost, enostavnost in interoperabilnost na prvem mestu
Grčije o poenostavitvi in pospešitvi postopkov certificiranja in izdaje dovoljenj za železniške sisteme na ravni EU zaradi hitrejšega uvajanja ERTMS
Češka republike o konkurenčnosti evropskega železniškega tovornega prometa
Avstrije o strateškem pristopu za evropsko železniško industrijo
Španije o konkurenčnosti železniške industrije
Avstrije in Nizozemske glede šestega poročila o napredku, ki ga je pripravila IRP (platforma za mednarodni železniški potniški promet)
Komisije o premikanju ure na poletni oziroma zimski čas
Komisije o pobudi za čisti prometni koridor
Komisije o pobudi EU za obsežen čezmejni preskusni poligon za avtonomna vozila
Malte glede poziva k nadaljevanju razprav o predlogu za revizijo direktive o kombiniranem prevozu
Nizozemske o motečih potnikih
Litve o grožnjah z droni za civilno prometno infrastrukturo in operacije
Francije glede objave ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu ETS za letalstvo
