Strateški kompas za varnost in obrambo
Strateški kompas vsebuje smernice in skupno vizijo za okrepitev varnostne in obrambne politike EU do leta 2030.
Kaj je strateški kompas?
Svet je strateški kompas odobril 22. marca 2022, tj. le nekaj tednov po začetku vseobsežne ruske invazije na Ukrajino.
Strateški kompas je akcijski načrt, ki določa skupno strateško vizijo in konkretne cilje za okrepitev varnostne in obrambne politike EU do leta 2030. V njem so obravnavane vse bolj pereče grožnje, npr. geopolitična konkurenca, gospodarska rivalstva, tehnološki razvoj, dezinformacije in podnebna kriza.
Strateški kompas določa tudi večplasten pristop, ki vključuje diplomacijo, humanitarno pomoč, razvojno sodelovanje, podnebne ukrepe, zagovarjanje človekovih pravic, gospodarsko podporo in trgovinsko politiko.
Zajema vse vidike varnostne in obrambne politike, sloni pa na štirih stebrih, in sicer: ukrepanju, varnosti, naložbah in partnerstvu.
Ukrepanje – prisotnost in delovanje na terenu
Pospešitev razvoja civilnih in vojaških orodij EU, da bi ukrepanje prilagodili potrebam partnerjev in okrepili vlogo EU kot ključne akterke pri kriznem upravljanju po vsem svetu.
Naložbe – povečana in izboljšana poraba
Zagotovitev obrambne pripravljenosti z integrirano, inovativno, konkurenčno in odporno evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo, skupaj z okrepljeno evropsko obrambno industrijo.
Varnost – predvidevanje groženj ter zaščita državljanov in državljank
Krepitev odpornosti, da se zagotovi prost, varen in zanesljiv dostop do strateških področij, ki so predmet trenj, ter da se zaščitijo državljani in državljanke EU in podprejo partnerji EU po vsem svetu.
Partnerstvo – ključni vir moči in odpornosti
Razširitev in poglobitev prilagojenih partnerstev z dvostranskimi, regionalnimi in večstranskimi partnerji po vsem svetu, da se zagotovijo vzajemne koristi in okrepljeno sodelovanje.
Napredek v številkah
Od odobritve strateškega kompasa leta 2022 je bil pri vseh štirih stebrih dosežen znaten napredek.
Ukrepanje
- zmogljivost EU za hitro napotitev postane operativna, kar EU omogoča hitro odzivanje na krize in grožnje (2025)
- začetek EUNAVFOR ASPIDES – nove pomorske operacije za povečanje varnosti v Rdečem morju in zalivski regiji (2024)
- začetek misije EU v Armeniji (2023)
- začetek partnerske misije EU v Moldaviji (2023)
- začetek varnostne in obrambne pobude v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva s prilagojenim civilnim in vojaškim strokovnim znanjem (2023)
- začetek misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (2022)
Naložbe
- predstavitev načrta ReArm Europe/Pripravljenost do leta 2030 (2025)
- sprejetje instrumenta SAFE (varnostni ukrepi za Evropo) in aktivacija nacionalne odstopne klavzule (2025)
- v teku pogajanja v zvezi s programom za evropsko obrambno industrijo (2025)
- 326 milijard EUR obrambnih odhodkov držav članic, od tega 102 milijardi EUR vloženi v obrambo (2024)
- v okviru proračuna EU 300 milijonov EUR v podporo skupnim javnim naročilom za obrambo in 500 milijonov EUR za povečanje proizvodnje streliva (2023)
Varnost
- predstavitev strategije za unijo pripravljenosti (2025)
- vzpostavitev skupin za hitro odzivanje na hibridne grožnje kot pomoč državam članicam in partnerjem (2024)
- razvoj nabora orodij FIMI (za preprečevanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja) z namenom obravnave groženj demokratičnim procesom (2024)
- sprejetje akta o kibernetski odpornosti in akta o kibernetski solidarnosti (2024)
- sprejetje ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v celotni EU (NIS2) ter za odpornost kritičnih subjektov (2023)
- sprejetje vesoljske strategije EU za varnost in obrambo, politike EU za kibernetsko obrambo ter revidirane strategije EU za pomorsko varnost (2023)
Partnerstvo
- podpis varnostnih in obrambnih partnerstev z državami, ki niso članice EU (2024–2025)
- prizadevanja z Združenimi narodi za izvedbo skupnega sklopa prednostnih nalog v okviru sodelovanja med to organizacijo in EU (2022–2024)
- organizacija Schumanovega foruma na področju varnosti in obrambe, ki so se ga udeležili mednarodni partnerji, obrambni ministri in ministrice EU ter zadevni deležniki (2023–2024)
- sprejetje tretje skupne izjave EU in Nata (2023)
- sodelovanje z regionalnimi partnerji, kot so Afriška unija, Združenje držav jugovzhodne Azije, Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav in Svet za sodelovanje v Zalivu
- okrepljeni dialogi in sodelovanje s ključnimi dvostranskimi partnerji
Glej tudi
Evropska obrambna pripravljenost
Obramba EU v številkah
Stalno strukturno sodelovanje (PESCO)
Zadnja posodobitev: 28. avgust 2025