Skip to content

Ekonomska in monetarna unija

Ekonomska in monetarna unija pomeni, da države članice usklajujejo svoje ekonomske in fiskalne politike, države članice, ki so uvedle evro, pa imajo enotno monetarno politiko. Namenjena je povečanju gospodarske stabilnosti in rasti.

Kako deluje ekonomska in monetarna unija?

Ekonomska in monetarna unija (EMU) je eden od temeljev Evropske unije. Njeni cilji so gospodarska stabilnost in rast ter visoka stopnja zaposlenosti in vzdržne javne finance v državah članicah.

EMU zdaj zajema:

  • ekonomsko unijo: usklajevanje nacionalnih fiskalnih in ekonomskih politik na podlagi skupnih pravil in priporočil, predvsem v okviru evropskega semestra
  • monetarno unijo: enotna monetarna politika za evrsko območje, ki jo določa neodvisna Evropska centralna banka (ECB)

EMU dopolnjujeta:

  • bančna unija: usklajevanje predpisov za evropski finančni sektor, centraliziran nadzor in reševanje bank v evrskem območju
  • unija kapitalskih trgov: pravila, ki spodbujajo delitev tveganj z zasebnim sektorjem in boljši dostop do financiranja

Kdo je del ekonomske in monetarne unije?

V ekonomsko unijo so vključene vse države članice EU, skupaj pa sestavljajo enotni trg. Še vedno imajo nadzor nad svojo ekonomsko politiko (razen nad monetarno politiko, če so članice evrskega območja), vendar se pri sprejemanju odločitev medsebojno usklajujejo na podlagi pravil in priporočil EU.

Enotni trg, znotraj katerega je pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala prost, dopolnjuje EMU.

Evropsko monetarno unijo sestavlja 21 držav članic, ki so že sprejele enotno valuto – evro.

EU je za države, ki se želijo pridružiti evrskemu območju, določila tako imenovana konvergenčna merila. Da bi se lahko država pridružila evrskemu območju, mora imeti:

  • nizko inflacijo
  • vzdržne javne finance
  • stabilni devizni tečaj
  • vzdržne obrestne mere

Zgodovina ekonomske in monetarne unije

Ekonomska in monetarna unija se nenehno razvija skozi gospodarsko povezovanje v EU.

Države članice so se leta 1957 odločile, da bodo vzpostavile skupni trg. Sčasoma je postalo jasno, da bi bilo za nadaljnji razvoj in razcvet notranjega trga potrebno tesnejše ekonomsko in monetarno sodelovanje.

Odločitev, da EU ustanovi ekonomsko in monetarno unijo z evrom kot enotno valuto, je Evropski svet uradno sprejel na zasedanju v Maastrichtu (Nizozemska) decembra 1991. Načela EMU so zapisana v Pogodbi o Evropski uniji, znani tudi pod imenom Maastrichtska pogodba.

Vzpostavljanje EMU je potekalo v treh fazah, tretja faza pa se je zaključila z uvedbo enotne valute – evra – januarja 1999. V prvih treh letih se je evro uporabljal le kot obračunska enota in za elektronska plačila. Evrski kovanci in bankovci so bili uvedeni 1. januarja 2002.

Poglobitev ekonomske in monetarne unije

Po državni dolžniški krizi v letih 2009–2010, ki je izbruhnila po finančni krizi in razkrila slabosti v upravljanju evrskega območja, je EU sprejela ukrepe za utrditev ekonomske in monetarne unije.

Sprejete so bile naslednje odločitve:

  • vzpostavi se evropski mehanizem za stabilnost
  • izboljša se okvir ekonomskega upravljanja
  • vzpostavi se bančna unija

Med državno dolžniško krizo je več držav članic evrskega območja v okviru programov za prilagoditev prejelo posojila za finančno pomoč. Ta posojila so bila sprva odobrena prek začasnih instrumentov. Leta 2012 pa je bil kot stalni instrument vzpostavljen evropski mehanizem za stabilnost (EMS). Namenjen je odobritvi finančne pomoči državam evrskega območja v finančnih težavah, ki bi lahko ogrozile druge države članice ali evrsko območje kot celoto.

EU je v letih 2011 in 2013 prenovila okvir ekonomskega upravljanja, da bi preprečila in po potrebi korigirala fiskalna in makroekonomska neravnotežja. Nova pravila so postala znana pod imenom zakonodajni „šesterček“ oziroma „dvojček“ – glede na število pravnih aktov, sprejetih v posameznem okviru. V tem okviru so bila okrepljena tudi skupna fiskalna pravila Pakta za stabilnost in rast.

Vzpostavitev bančne unije

Na vrhu držav evrskega območja junija 2012 je bilo poudarjeno, da morajo vse države članice, zlasti pa države evrskega območja, imeti dobro delujoč in stabilen bančni sektor. Voditelji in voditeljice EU so sprejeli odločitev o vzpostavitvi bančne unije. Z bančno unijo želi EU spodbujati finančno povezovanje in onemogočiti, da bi se banke, ki niso več sposobne poslovati, reševale z denarjem davkoplačevalcev.

Prvi korak na poti k bančni uniji je bila centralizacija nadzora nad velikimi bankami pod okriljem Evropske centralne banke z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora. Pozneje je bil z vzpostavitvijo enotnega mehanizma za reševanje (EMR) postavljen drugi steber, ki je centraliziral reševanje bank.

Poročilo petih predsednikov

Leta 2015 so predsedniki Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropske centralne banke in Evroskupine objavili tako imenovano poročilo petih predsednikov, v katerem je opisan načrt za EMU.

EU je po objavi poročila izvedla več njegovih priporočil, kot na primer:

  • ustanovitev Evropskega fiskalnega odbora
  • začetek razprav o dokončanju bančne unije in uvedbi evropskega sistema jamstva za vloge
  • akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov

Voditelji in voditeljice so decembra 2017 dokončanje bančne unije in nadaljnji razvoj evropskega mehanizma za stabilnost označili za prednostni področji. Decembra 2018 so preučili možnost „proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost“ (BICC) za evrsko območje.

Nadaljnji razvoj EMS

Na podlagi mandata, ki so ga voditelji in voditeljice evrskega območja prejeli na vrhu držav evrskega območja decembra 2018, je Evroskupina junija 2019 pripravila revidirano pogodbo o EMS. S spremembami naj bi uporaba evropskega mehanizma za stabilnost postala učinkovitejša in prožnejša, z njimi pa naj bi med drugim:

  • olajšali dostop držav članic, ki potrebujejo finančno podporo, do preventivne kreditne linije v okviru EMS
  • povečali vlogo EMS pri preprečevanju in obvladovanju gospodarskih kriz v evrskem območju
  • omogočili preglednejši pristop do ocenjevanja vzdržnosti dolga držav članic
  • vzpostavili kreditno linijo oziroma t. i. skupno varovalo za enotni sklad za reševanje v okviru bančne unije

Novembra 2020 so se v državah članicah začeli postopki ratifikacije. Revidirana pogodba o EMS bo začela veljati, ko jo bodo ratificirale vse države članice evrskega območja.

Skupni proračunski instrument

Evroskupina je junija 2019 sprejela tudi dogovor o glavnih značilnostih BICC za evrsko območje, ki bi ga lahko prostovoljno sprejele tudi države članice mehanizma deviznih tečajev EU (ERM II). EU je 1. januarja 1999 vzpostavila mehanizem deviznih tečajev (ERM II) ki je naslednik ERM. ERM II zagotavlja, da nihanja deviznih tečajev med evrom in drugimi valutami EU ne motijo gospodarske stabilnosti na enotnem trgu. Državam tudi pomaga, da se pripravijo na pridružitev evrskemu območju.

BICC naj bi bil namenjen finančnemu spodbujanju strukturnih reform in javnih naložb ter s tem krepitvi potencialne rasti gospodarstev evrskega območja in odpornosti enotne valute na gospodarske pretrese.

Ko je leta 2020 izbruhnila pandemija COVID-19, je bilo delo v zvezi z BICC prekinjeno, vendar je bil na tej podlagi oblikovan mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je osrednji del začasnega instrumenta Next Generation EU.

Države članice so iz njega prejela znatna nepovratna sredstva in posojila EU za podporo naložbam in reformam, ki so potrebne za obnovo njihovih gospodarstev po pandemiji ter za izvedbo zelenega in digitalnega prehoda. EMU se je izkazala za odpornejšo kot desetletje prej.

Dokončanje bančne unije

Evroskupina je v letih 2021 in 2022 nadaljevala razprave o dokončanju bančne unije. Ministri in ministrice so obravnavali vprašanja kriznega upravljanja, jamstva za vloge, čezmejnega povezovanja in zaščitnih ukrepov za finančno stabilnost.

Evroskupina je junija 2022 sprejela izjavo o prihodnosti bančne unije. Ministri in ministrice so se dogovorili, da naj bi se delo nemudoma osredotočilo na krepitev skupnega okvira za upravljanje bančnih kriz in sisteme jamstev za vloge.

Komisija je na tej podlagi aprila 2023 predstavila zakonodajni predlog za nadaljnjo okrepitev okvira EU za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge, ki je osredotočen predvsem na srednje velike in manjše banke.

Obsežna reforma okvira ekonomskega upravljanja

Gospodarstvo EU bo moralo po okrevanju po pandemiji COVID-19 ter zaradi posledic vojne agresije Rusije v Ukrajini, zaradi višjih ravni dolga in obrestnih mer ter novih skupnih naložbenih in reformnih ciljev premagati vrsto novih izzivov. EU je zato ponovno posodobila svoj okvir ekonomskega upravljanja, da bi bil kos izzivom, ki so pred nami.

Glavni cilj reforme je zagotoviti zdrave in vzdržne javne finance ob hkratnem spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti v vseh državah članicah z reformami in naložbami.

Svet je 29. aprila 2024 sprejel sveženj zakonodaje za reformo okvira ekonomskega in fiskalnega upravljanja EU. Novi predpisi so začeli veljati 30. aprila 2024.

Obeti za prihodnost

Institucije EU in države članice si še naprej prizadevajo za prilagoditev ekonomske in monetarne unije spreminjajočemu se svetu in potrebam.

Začelo se je tudi delo v zvezi z morebitno uvedbo digitalnega evra.

Glej tudi

Področja

Zadnja posodobitev: 1. januar 2026