Odnosi EU z Evropskim gospodarskim prostorom

Kaj je Evropski gospodarski prostor?

Evropski gospodarski prostor (EGP) je bil vzpostavljen januarja 1994 s sporazumom, s katerim so bile države članice Evropske unije in države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) združene v enotni notranji trg.

Članice EGP

Evropski gospodarski prostor sestavlja 30 držav: 27 držav članic EU in tri države Efte.

Čeprav Efto sestavljajo štiri države (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica), pa Švica ni del Evropskega gospodarskega prostora. Švicarski volivci so udeležbo Švice v EGP zavrnili na referendumu decembra 1992. Odnose med EU in Švico ureja več ločenih sporazumov.

• Svet dal zeleno luč za podpis svežnja sporazumov s Švico (sporočilo za javnost, 24. februar 2026)

Koristi

Evropski gospodarski prostor koristi posameznikom in tudi podjetjem, saj notranji trg EU razširja na Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. Sporazum EGP državljanom in gospodarskim subjektom v EGP zagotavlja enake pravice in obveznosti na enotnem trgu.

Kar zadeva državljane, EGP podpira prosto gibanje ljudi, s čimer olajšuje življenje, delo, študij in ustanavljanje podjetij v sodelujočih državah v skladu z veljavnimi pravili.

Kar zadeva podjetja, pa EGP zagotavlja dostop do večjega trga na podlagi skupnega sklopa pravil, s čimer olajšuje trgovino z blagom in storitvami ter ustvarja predvidljivejše pogoje za čezmejno gospodarsko dejavnost.

Izjeme

V Sporazum EGP niso vključene naslednje politike EU:

• kmetijska in ribiška politika
• carinska unija
• skupna trgovinska politika
• skupna zunanja in varnostna politika
• pravosodje in notranje zadeve (vendar so države Efte, ki so del EGP, vključene v schengensko območje)
• neposredno in posredno obdavčenje
• ekonomska in monetarna unija

Kako se upravlja Evropski gospodarski prostor?

EGP temelji na dvostebrni institucionalni strukturi, v katero so zajete institucije EU in institucije, ki predstavljajo države Efte, ki so del EGP. To zagotavlja, da so ustrezna pravila EU vključena v Sporazum EGP in se dosledno uporabljajo v vseh sodelujočih državah, hkrati pa, da se spoštuje avtonomija obeh strani.

Institucije EGP in organi odločanja

S Sporazumom EGP so bile ustanovljene skupne institucije, ki podpirajo sodelovanje med EU in državami Efte, ki so del EGP. Te institucije nadzorujejo izvajanje Sporazuma, uvajajo novo zakonodajo in zagotavljajo učinkovito uporabo skupnih pravil.

Skupni odbor

Skupni odbor EGP upravlja vsakodnevno delovanje Sporazuma EGP. V njem sodelujejo predstavniki EU in držav Efte, ki so del EGP, da bi v Sporazum vključili ustrezno zakonodajo EU. Odločitve se sprejemajo sporazumno.

Svet EGP

Svet EGP zagotavlja politične smernice za izvajanje Sporazuma EGP. Običajno se sestane dvakrat letno, v njegovem okviru pa se sestajajo člani Sveta Evropske unije, predstavniki Evropske komisije in zunanji ministri držav Efte, ki so del EGP.

Svet pregleduje delovanje Sporazuma EGP in razpravlja o vprašanjih skupnega političnega in gospodarskega interesa.

• Srečanje Sveta Evropskega gospodarskega prostora, 27. maj 2026

Nadzorni organ Efte

Nadzorni organ Efte spremlja, ali Islandija, Lihtenštajn in Norveška pravilno izvajajo in uporabljajo pravila Sporazuma EGP, ki so pomembna za notranji trg.

Njegova vloga je primerljiva z vlogo Evropske komisije v EU. Po potrebi lahko preiskuje morebitne kršitve pravil EGP in sproži izvršilne postopke.

Sodišče Efte

Sodišče Efte ima sedež v Luxembourgu, zagotavlja pa dosledno razlago in uporabo pravil EGP na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem. Obravnava postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih sproži nadzorni organ Efte, daje svetovalna mnenja nacionalnim sodiščem o razlagi prava EGP in obravnava pritožbe zoper odločitve nadzornega organa.

Vloge institucij EU

Institucije EU imajo osrednjo vlogo pri delovanju Sporazuma EGP. Evropska komisija predlaga zakonodajo in zastopa EU v skupnem odboru EGP, Svet Evropske unije pa zagotavlja politično usmeritev prek Sveta EGP. K političnemu dialogu z državami Efte, ki so del EGP, prispeva tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

Sodelovanje zunaj notranjega trga

EU in države Efte, ki so del EGP, sodelujejo na področjih skupnega interesa tudi zunaj okvira Sporazuma EGP in sodelovanja na notranjem trgu EU. To sodelovanje poteka prek političnega dialoga, skupnih pobud in sodelovanja v evropskih programih.

Politično sodelovanje

EU in države Efte, ki so del EGP, vzdržujejo reden politični dialog o evropskih in mednarodnih vprašanjih. To sodelovanje jim omogoča izmenjavo mnenj in po potrebi usklajevanje stališč o izzivih, ki imajo posledice za širšo evropsko celino.

Področja sodelovanja so med drugim:

• zunanja in varnostna politika, vključno z razpravami o mednarodnih dogodkih, regionalni stabilnosti in skupnih varnostnih izzivih
• podpora Ukrajini in na pravilih temelječemu mednarodnemu redu
• energetska varnost in odpornost
• podnebne spremembe in globalni okoljski izzivi
• gospodarska varnost in konkurenčnost

sodelovanje na drugih področjih

Države Efte, ki so del EGP, z udeležbo v programih in pobudah EU prispevajo k evropskemu sodelovanju, od katerega imajo koristi, na področjih, kot so:

raziskave in inovacije, vključno s sodelovanjem v raziskovalnih programih in pobudah EU, ki podpirajo znanstveno sodelovanje (kot je Obzorje Evropa)

izobraževanje, usposabljanje, mladina in kultura v okviru programov, ki spodbujajo izmenjave, razvoj spretnosti in sodelovanje med institucijami (na primer Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa)

okolje in podnebni ukrepi, vključno s sodelovanjem pri zelenem prehodu in trajnostnem razvoju (npr. v okviru programa LIFE)

digitalna preobrazba, vključno s prizadevanji za krepitev digitalne povezljivosti, inovacij in varnega digitalnega okolja (prek pobude za digitalno Evropo)

Glej tudi

• Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (Evropska komisija)
• Evropsko združenje za prosto trgovino (spletno mesto EFTA)