Skip to content

Kako EU rešuje banke v težavah

EU je razvila trden okvir za upravljanje urejenega reševanja bank v težavah, da bi zaščitila finančno stabilnost, zagotovila kontinuiteto kritičnih bančnih funkcij ter čim bolj zmanjšala vpliv na gospodarstvo in davkoplačevalce.

Kaj je reševanje bank?

Reševanje bank je strukturiran procesza obravnavo bank v težavah. Uporablja se, kadar organi ugotovijo, da bi bilo za zaščito finančne stabilnosti in vlagateljev ter za zmanjšanje tveganja uporabe javnih sredstev reševanje banke primernejše kot uvedba običajnega insolvenčnega postopka.

Reševanje bank vključuje uporabo posebnih instrumentov in mehanizmov – kot so reševanje s sredstvi upnikov, prodaja poslovnih enot, premostitvene institucije in izločitev sredstev – za učinkovito upravljanje sredstev in obveznosti banke.

Ta postopek ureja direktiva o sanaciji in reševanju bank (DSRB), za pomembne banke v bančni uniji pa enotni mehanizem za reševanje (EMR).

Zakaj je potreben mehanizem za reševanje bank v težavah?

Okvir EU za reševanje bank je ključnega pomena, da bi se izognili bremenu reševanja bank s sredstvi davkoplačevalcev in zagotovili, da stroške propada bank namesto tega krijejo delničarji in upniki bank.

Med svetovno finančno krizo so morale vlade reševati banke, da bi preprečile popoln zlom finančnega sistema, ki sta ga ogrozila implozija vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipoteko, in zlom trga stanovanjskih nepremičnin.

Ta reševanja so financirali davkoplačevalci, saj je obseg krize zahteval takojšnje in obsežno ukrepanje za vnovično vzpostavitev zaupanja v finančni sektor in stabilnosti v njem.

Namen okvira za reševanje je preprečiti, da bi se tak scenarij ponovil, in sicer z zagotovitvijo jasnega in enotnega pristopa k upravljanju propada bank brez uporabe javnih sredstev.

Kaj je enotni mehanizem za reševanje?

Enotni mehanizem za reševanje(EMR) zagotavlja centraliziran pristop k reševanju pomembnih bank in čezmejnih bančnih skupin v bančni uniji.

Mehanizem je namenjen:

preprečevanju prelivanja kriz v nesodelujoče države članice;

odpravljanju tveganja, da države članice sprejmejo ločene in potencialno neskladne odločitve za reševanje čezmejnih bančnih skupin;

preprečevanju, da bi bile banke odvisne od podpore, financirane z državnim denarjem, in se zanašale na različne pristope držav članic.

dopolnjevanju nadzornega sistema bančne unije – enotnega mehanizma nadzora;

EMR se uporablja za sodelujoče države bančne unije, tj. 20 držav evrskega območja in Bolgarijo.

Kakšna je struktura enotnega mehanizma za reševanje?

Enotni mehanizem za reševanje deluje prek:

  • Enotnega odbora za reševanje
  • enotnega sklada za reševanje

Enotni odbor za reševanje

Enotni odbor za reševanje (EOR) je popolnoma neodvisna agencija EU, ki deluje kot glavni organ odločanja v okviru EMR.

Mandat EOR zajema pomembne banke v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) in čezmejne skupine. Pristojen je za:

  • načrtovanje reševanja: pregleduje in odobrava načrte reševanja, ki so jih pripravile banke, da zagotovijo pripravljenost na morebitne krize
  • izvajanje: izvaja sheme za reševanje v sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje
  • odločanje:pravico ima odločati o ukrepih za reševanje in o uporabi enotnega sklada za reševanje (ESR)
  • nadzor:opravlja dodatni nadzor ter tako zagotavlja doslednost in učinkovitost v procesu reševanja po državah članicah

EOR pri izpolnjevanju svojega mandata tesno sodeluje z Evropsko centralno banko (ECB), pristojnimi nacionalnimi organi in drugimi institucijami EU.

Enotni sklad za reševanje

Enotni sklad za reševanje (ESR) je sklad za izredne razmere, ki je vzpostavljen na nadnacionalni ravni in se lahko uporabi v času krize.

ESR je namenjen:

  • zagotavljanju urejenega reševanja bank v težavah, potem ko so bile izčrpane druge možnosti, kot je uporaba instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov.
  • preprečevanju uporabe davkoplačevalskega denarja kot orodja za krizno upravljanje

ESR sestavljajo prispevki 2 777 kreditnih institucij in investicijskih podjetij v vseh 21 državah bančne unije EU.

ESR se financira s strani samega bančnega sektorja. Vse kreditne institucije in investicijska podjetja v vseh 21 državah, ki so del bančne unije EU, morajo v sklad plačati letno provizijo (imenovano prispevek). Znesek, ki ga mora plačati posamezna banka, temelji na njeni velikosti in komponentah tveganja. Od leta 2023 do zdaj se je v ESR steklo že 77,6 milijardeEUR.

Kakšen je proces reševanja?

Mehanizem obsega naslednje korake:

  1. Evropska centralna banka oceni, ali banka propada ali bo verjetno propadla. Pri tem upošteva merila, kot so kapitalska raven, raven likvidnosti in/ali operativni izzivi.
  2. Enotni odbor za reševanje presodi, ali je reševanje banke v javnem interesu. To vključuje oceno morebitnega učinka propada banke na finančno stabilnost, zaščito sredstev vlagateljev in kontinuiteto kritičnih bančnih funkcij.
  3. Če Enotni odbor za reševanje meni, da je potrebno reševanje, pripravi shemo za reševanje. V njej so predstavljeni orodja in ukrepi, ki jih je treba uporabiti, kot je reševanje s sredstvi upnikov, prodaja poslovanja, premostitvena institucija ali izločitev sredstev.
  4. Če pogoji za reševanje niso izpolnjeni, banka preneha delovati v skladu z nacionalnim pravom.
  5. Če so pogoji za reševanje izpolnjeni, Odbor odobri shemo za reševanje. S tem začne teči 24-urni rok, v katerem lahko Komisija shemo bodisi sprejme bodisi ji nasprotuje. Poleg tega lahko Komisija, kadar predlagana shema za reševanje vključuje uporabo enotnega sklada za reševanje (ESR), Svetu predlaga, naj ji nasprotuje ali odobri bistveno spremembo zneska ESR. Če Komisija ali Svet ne nasprotujeta, shema začne veljati 24 ur po tem, ko jo Odbor odobri.
  6. Odbor pozorno spremlja izvajanje sheme, s čimer zagotovi njegovo nemotenost in učinkovitost, pri tem pa po potrebi izvede prilagoditve za zaščito finančne stabilnosti.
Infografike – Kako deluje enotni mehanizem za reševanje
Kako deluje enotni mehanizem za reševanje (Infografika)

Kako deluje enotni mehanizem za reševanje (Infografika)

Instrumenti za reševanje:

  • reševanje s sredstvi upnikov: dolg se pretvori v lastniški delež, pri čemer izgube krijejo delničarji in upniki. Cilj je dokapitalizirati banko v težavah in obnoviti njeno sposobnost uspešnega poslovanja brez uporabe davkoplačevalskih sredstev;
  • prodaja poslovanja: preživetja sposobni deli banke v težavah se prenesejo na druge institucije. Namen tega instrumenta je zagotoviti kontinuiteto kritičnih funkcij in storitev banke;
  • premostitvena institucija: ustanovi se začasna banka, ki ohrani kritične funkcije. Premostitvena institucija lahko deluje le omejeno obdobje, običajno do dve leti, ki se lahko podaljšata še za eno leto;
  • izločitev sredstev: slaba posojila in slaba sredstva se izolirajo v ločen subjekt, pogosto imenovan „slaba banka“ ali nosilec upravljanja sredstev. Ta instrument pomaga očistiti bilanco stanja banke v težavah in ji omogoči nadaljevanje poslovanja.

Finančna podpora

Sredstvaiz sklada za reševanje se lahko uporabijo za zagotovitev potrebne finančne podpore ter s tem stabilnosti in kontinuitete osnovnih bančnih storitev. Komisija mora odobriti uporabo ESR, da se zagotovi skladnost s pravili o državni pomoči. Svet ima pravico, da uporabi ESR nasprotuje, hkrati pa zagotavlja dodatni nadzor in strateško usmerjanje.

Kakšno vlogo ima Svet?

Svet:

  • imenuje člane Enotnega odbora za reševanje
  • določi, na kakšen način bančni sektor vplača predhodne prispevke v enotni sklad za reševanje (s sprejetjem izvedbenega akta)
  • lahko v nekaterih primerih nasprotuje posamezni shemi za reševanje, ki vključuje uporabo ESR

Zadnja posodobitev: 27. januar 2025