Celostna pomorska politika
EU je zavezana izboljšanju zdravja oceanov, spodbujanju gospodarske rasti, povezane z njenimi morji, ter podpori ljudi, ki živijo na obalnih območjih in otokih.
Zakaj je varstvo oceanov pomembno
Obala EU je dolga približno 70 000 km, pomorsko področje EU pa obsega številne sektorje ter zagotavlja širok nabor virov, koristi in storitev, ki so vsi ključnega pomena za konkurenčnost, blaginjo in varnost EU.
„Evropski pakt za oceane“, ki je namenjen okrepitvi upravljanja in sodelovanja pri politikah v zvezi z oceani, določa okvir za odgovorno upravljanje oceanov, ki temelji na šestih glavnih področjih.
Zdravi oceani
Konkurenčno in trajnostno modro gospodarstvo
Obalne skupnosti in otoki
Znanje, raziskave in spretnosti na področju oceanov
Pomorska varnost in razvoj
Oceanska diplomacija
Pakt na vsakem od teh področij uvaja vrsto pobud, katerih namen je uresničitev okoljskih, socialnih in gospodarskih ciljev EU.
Evropska komisija je 5. junija 2025 na poziv Evropskega sveta z dne 20. marca 2025 predstavila „evropski pakt za oceane“. Svet ga je nato 8. decembra 2025 pozdravil in Komisijo pozval k nadaljnjim ukrepom. Komisija naj bi zdaj do konca leta 2026 predstavila „akt o oceanih“. Cilj je okrepiti upravljanje oceanov v EU.
Ohranjanje okolja in biotska raznovrstnost
Ohranjanje zdravja oceanov je ključnega pomena, zlasti glede na onesnaževanje, prekomerno izkoriščanje virov in podnebne spremembe.
Da bi se zoperstavili tem grožnjam, je Svet poudaril pomen in nujnost ohranjanja, obnove in trajnostne rabe oceanov in njihovih ekosistemov.
Kar zadeva biotsko raznovrstnost, Svet spodbuja hitro ratifikacijo Sporazuma o biotski raznovrstnosti preko območij državne pristojnosti in poziva k hitrejšemu izvajanju Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost.
Svet je pozval tudi k sklenitvi pravno zavezujočega sporazuma za odpravo onesnaževanja s plastiko in poudaril pomen doseganja dobrega okoljskega stanja morskih habitatov EU.
Konkurenčnost in trajnostnost
Oceani so ključnega pomena za številne sektorje, kot so ribištvo, akvakultura, ladijski promet, turizem in energetika. EU je v skladu s svojimi cilji digitalnega in zelenega prehoda zavezana krepitvi konkurenčnosti in spodbujanju rasti, zmanjšanju emisij CO2 ter povečanju inovacij v sektorjih v svojem tako imenovanem modrem gospodarstvu.
V ta namen je Svet pozval h krepitvi pomorske industrije EU z novo industrijsko pomorsko strategijo EU in pristaniško strategijo EU.
V zvezi z novo industrijsko pomorsko strategijo EU je Svet poudaril tudi pomen naložb v raziskave, delovna mesta ter razvoj spretnosti, pa tudi boljši dostop do kapitala za evropska ter mala in srednja podjetja.
Podpora obalnim skupnostim
Obalne in otoške skupnosti so bistvene za trajnostno in konkurenčno modro gospodarstvo, saj zagotavljajo prehransko varnost ter čisto in cenovno dostopno morsko energijo iz obnovljivih virov. Hkrati se soočajo s posebnimi izzivi, kot so ranljivost zaradi dviga morske gladine, obalna erozija in ekstremni vremenski pojavi ter omejena gospodarska diverzifikacija.
Svet je v okviru reševanja teh izzivov pozval k večji podpori za pomoč obalnim skupnostim pri njihovih prizadevanjih za prilagajanje podnebnim spremembam in za pomoč sektorjem, ki so odvisni od modrega gospodarstva. Poleg tega je poudaril, kako pomembna je prihodnja strategija EU za trajnostni turizem za nadaljnjo podporo obalnim skupnostim.
Svet je še poudaril, da je treba zagotoviti:
- posebno pozornost najbolj oddaljenim regijam EU
- boljše usklajevanje med lokalno, nacionalno in regionalno ravnjo v postopkih odločanja
Raziskave in spretnosti
EU se je zavezala, da bo ohranila vodilno vlogo na področju oceanskih znanosti, izboljšala znanje o oceanih in ga dala takoj na voljo. Podpora raziskavam, inovacijam in odprtim podatkom je ključnega pomena za doseganje teh ciljev. V zvezi s tem je Svet pozval:
- k izboljšanju okvirov za upravljanje podatkov
- k povečanju medsektorskega in čezmejnega sodelovanja, tudi kar zadeva pritiske na oceane
- k okrepitvi izmenjave znanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in preusposabljanja delovne sile v pomorstvu
- k izboljšanju oceanske pismenosti ter državljanskega in mladinskega sodelovanja pri oblikovanju politik
- h krepitvi povezave med znanostjo in politiko
Svet je poleg tega poudaril pomen standardiziranih podatkov o morju ter okrepljenega zbiranja in spremljanja podatkov, obenem pa pozdravil pobudo za opazovanje oceanov.
Pomorska varnost
Vse večja kompleksnost pomorskih groženj – od napadov na podvodno infrastrukturo in kibernetskih groženj do tveganj, ki jih predstavljajo flote v senci – zahteva usklajen odziv. Politika EU za pomorsko varnost temelji na posebni strategiji, ki Evropski uniji pomaga zaščititi njene interese na morju, pa tudi njene državljane in državljanke, vrednote in gospodarstvo.
Oceanska diplomacija in mednarodno sodelovanje
EU bo okrepila svojo oceansko diplomacijo, da bi zaščitila oceane, promovirala interese in vrednote EU ter spodbujala večstransko sodelovanje ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava. V zvezi s tem je Svet poudaril pomen sodelovanja z mednarodnimi partnerji v boju proti onesnaževanju morja, izčrpavanju ribjih staležev in izgubi morskih virov.
Svet je ponovno potrdil ničelno toleranco EU do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter pozval:
- k okrepljenemu mednarodnemu sodelovanju za zagotavljanje preglednosti lastniških struktur ribiških plovil
- k novemu pristopu k zunanjemu delovanju EU za svetovno upravljanje ribištva ter trajnostno upravljanje oceanov in morskih virov
Svet podpira tudi prizadevanja držav članic EU v okviru Mednarodne oblasti za morsko dno (ISA) za vzpostavitev stabilnega regulativnega režima za morebitno prihodnje globokomorsko rudarjenje.
Glej tudi
Pomorska varnost
Pomorski promet
Zadnja posodobitev: 8. junij 2026