Pomorska varnost
EU se mora ubraniti pred grožnjami varnosti, kot so napadi na podvodno infrastrukturo, kibernetske grožnje in tveganja zaradi flote v senci, s čimer EU varuje svoje interese, svoje državljane in svoje vrednote.
Varnost in zaščita na morju
EU mora poskrbeti za varnost in zaščito na morju, da bi obvarovala svoje interese, državljane in gospodarstvo. Poleg tega se mora zaradi čedalje bolj kompleksnih pomorskih groženj – od napadov na podvodno infrastrukturo in kibernetskih groženj do tveganj zaradi flote v senci – odzivati usklajeno.
Podlaga politike EU za pomorsko varnost je strategija EU za pomorsko varnost, ki je bila prvič sprejeta leta 2014 in posodobljena leta 2023. Komisija je pozneje uvedla evropski pakt za oceane, celovito strategijo, katere cilji so zaščita oceanov, spodbujanje modrega gospodarstva in podpora obalnim skupnostim. Svet je 8. decembra 2025 pozdravil pakt in pozval k nadaljnjim ukrepom, med drugim tudi na področju pomorske varnosti in obrambe.
Poleg tega si EU v skladu s svojimi vrednotami prizadeva za upravljanje morij, ki temelji na pravilih, med drugim Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). V ta namen EU sodeluje z več podobno mislečimi tretjimi državami ter regionalnimi in multilateralnimi organizacijami, tudi na strateško pomembnih pomorskih območjih.
Celostna pomorska politika
Pomorske misije in zmogljivosti EU
EU zagotavlja svetovno pomorsko varnost, pomorska varnost pa je osrednjega pomena za varnostno in obrambno politiko EU. EU je zavezana nadaljnji krepitvi pomorskega delovanja, tudi s pomorskimi operacijami ATALANTA, IRINI in ASPIDES v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).Svet je tudi nenehno krepil mandate teh pomorskih sil, pri čemer je poudarjal potrebo po pomorskem situacijskem zavedanju, med drugim, kar zadeva spremljanje dejavnosti ruske flote v senci.
EU je v skladu s smernicami iz strateškega kompasa še naprej zavezana zagotavljanju usposabljanj in krepitvi zmogljivosti za partnerje, da bi izboljšali izmenjavo informacij med civilnimi in vojaškimi organi ter okrepili pomorske operativne sisteme in operativne sisteme varovanja meja.
EU je leta 2021 uvedla nov koncept „koordinirane prisotnosti na morju“. To je novo orodje, katerega cilj je okrepiti skupno delovanje EU na področju pomorske varnosti, tako da se kar najbolje izkoristijo pomorska sredstva držav članic na območjih, ki so v strateškem interesu EU. Trenutno se uporablja v Gvinejskem zalivu in severozahodnem Indijskem oceanu.
EU se udeležuje tudi letnih vaj na področju pomorske varnosti, v katerih sodelujejo mornarice in obalne straže iz držav članic, da bi se povečala pripravljenost, spodbujala interoperabilnost in obravnavale spreminjajoče se grožnje.
Civilne in vojaške misije in operacije
Kritična infrastruktura in kibernetski napadi
Zaščita kritične infrastrukture na področju pomorstva, kot so plinovodi, podvodni kabli in vetrne elektrarne na morju, je glavna prednostna naloga EU.
Zaradi napadov na plinovodeSeverni tok v Baltskem morju leta 2022, nedovoljene prisotnosti v bližini kritične infrastrukture v Severnem morju in ponavljajočih se kibernetskih napadov in hibridnih kampanj mora EU okrepiti svoje ukrepe in učinkoviteje zaščititi svojo kritično infrastrukturo tako na morski gladini kot pod vodo. Poleg tega se z digitalno preobrazbo pomorstva večata njegova kompleksnost in morebitna ranljivost.
Da bi bila kritična infrastruktura na kopnem in morju bolj odporna, bo EU:
- razvijala inovativne tehnologije
- pripravila regionalne načrte sodelovanja za nadzor
- vzpostavila interoperabilne sisteme brez posadke za spremljanje
Svet je nadalje pozdravil akcijski načrt EU za kabelsko varnost iz leta 2025, ki sta ga predstavili Komisija in visoka predstavnica, ter pozval k nadaljnjemu sodelovanju na nacionalni in mednarodni ravni.
Svet je 15. decembra 2025 sprejel izjavo za boj proti grožnjam ruske flote v senci. Flota v senci predstavlja resna tveganja, vključno s potencialno okoljsko škodo ter tveganji za pomorsko varnost in zaščito, celovitost mednarodne pomorske trgovine, kritično podmorsko infrastrukturo ter spoštovanje mednarodnih pomorskih pravil in standardov. Zato je Svet pozval visoko predstavnico in države članice, naj usklajujejo odzivanje na grožnje, ki jih predstavlja flota v senci.
Hibridne grožnje:
Neeksplodirana ubojna sredstva
EU je po prvi in drugi svetovni vojni soočena z izzivom odstranjevanja velikih količin neeksplodiranih ubojnih sredstev, kemičnega streliva in nafte, ki uhaja iz ladijskih razbitin. To težavo še dodatno zaostruje ruska vojaška agresija v Ukrajini, zaradi katere so v Črnem morju prisotne mine.
V nekaterih morskih bazenih so vrsta, lokacija in količina teh ubojnih sredstev le slabo dokumentirane. To ustvarja precejšnja tveganja za pomorsko varnost in zaščito ter ima posledice za varnost ljudi in okolja, objektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju in ribolovnih dejavnosti.
EU je zavezana celovitemu reševanju tega izziva z okrepitvijo pomorskega situacijskega zavedanja ter razvojem orodij in instrumentov za pomoč pri zmanjševanju tveganj. Svet je tudi pozdravil načrt Komisije, da razvije strategijo za usklajeno odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Pomorski kriminal
Pomorski kriminal je velik izziv povsod po EU in močno ogroža pomorsko varnost. Tovrstna kazniva dejanja vključujejo:
- piratstvo
- tihotapljenje migrantov
- trgovino z ljudmi, orožjem in drogami
- oborožene rope na morju
- nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov
- plenjenje morskih virov
- nedovoljeno raziskovanje v izključnih ekonomskih conah
Ta kazniva dejanja ogrožajo svobodo plovbe in glavne trgovinske poti. EU je kot svetovni akter na področju varnosti zavezana reševanju teh izzivov s preventivnimi ukrepi.
Zadnja posodobitev: 22. maj 2025